Jedro

Tožeča stranka je tožbo umaknila takoj, ko je bila njena terjatev po vtoževanih računih delno poravnana, razlika pa ji je bila v celoti priznana v stečajnem postopku nad toženo stranko.

Sodišče prve stopnje ob odločanju o stroških postopka utemeljeno ni uporabilo določbe 154. člena ZPP ter načela uspeha, temveč je kot pravno podlago upoštevalo 158. člen ZPP, ki specialno ureja povračilo stroškov v primeru nastale procesne situacije.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani II. točki izreka potrdi.

II. Tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom postopek ustavilo (I. točka izreka) ter odločilo, da je tožena stranka dolžna v 15 dneh tožeči stranki povrniti 593,96 EUR stroškov pravdnega postopka (II. točka izreka).

2. Proti temu sklepu se je pravočasno pritožila tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov. Predlagala je, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi ter sklep pod točko II. razveljavi ter vrne zadevo sodišču prve stopnje v nov postopek ali spremeni tako, da naloži vse stroške postopka tožene stranke z zakonskimi zamudnimi obrestmi tožeči stranki. Priglasila je stroške pritožbenega postopka.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Skladno s prvim odstavkom 158. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) je tožeča stranka, ki umakne tožbo, dolžna nasprotni stranki povrniti pravdne stroške, razen če jo umakne takoj, ko tožena stranka izpolnil zahtevek. Sodišče prve stopnje je na podlagi citiranega določila naložilo stroške postopka v plačilo toženi stranki. Tožeča stranka je namreč tožbo umaknila takoj, ko je bila njena terjatev po vtoževanih računih delno poravnana, razlika pa ji je bila v celoti priznana v stečajnem postopku nad toženo stranko (list. št. 59). Tožena stranka je z umikom tožbe soglašala (list. št. 62).

5. Iz pritožbe izhaja, da pritožnik ne izpodbija odločitve sodišča prve stopnje o ustavitvi postopka, temveč le stroškovno odločitev v II. točki izreka. Tako se izkažejo za irelevantne pritožbene navedbe o nepravilnem vročanju vloge tožeče stranke z dne 29. 3. 2012, s katero je tožbo umaknila, toženi stranki. Iz tega razloga na te navedbe pritožbeno sodišče ni odgovarjalo (prvi odstavek 360. člena ZPP).

6. Ob ustavitvi postopka sodišče odloči tudi o pravdnih stroških. Pritožnik ne zatrjuje, da tožeča stranka tožbe ni umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek oziroma ko so ji bile terjatve priznane v stečajnem postopku. Navaja, da bi moralo sodišče upoštevati uspeh tožeče stranke v pravdi, da o izvršilnih stroških v znesku 45,00 EUR, ki so bili priznani v stečajnem postopku, ne more več odločati ter da drugih stroškov tožeča stranka v stečajnem postopku ni priglasila, zaradi česar do njih ni upravičena.

7. Sodišče prve stopnje je (smiselno) pravilno upoštevalo, da tožeča stranka terjatve do tožene stranke iz naslova pravdnih stroškov ni pridobila pred 5. 7. 2011, ko se je začel stečajni postopek, ampak šele po tem trenutku. Tožeča stranka je namreč pridobila pravico, da od tožene stranke zahteva povrnitev svojih pravdnih stroškov, z umikom tožbe, ki je bil podan med stečajnim postopkom zoper toženo stranko. Pravdne stroške, ki upniku še niso prisojeni s sodno odločbo, pa so dolžni priglasiti le tisti upniki, ki v postopku zaradi insolventnosti uveljavljajo poleg glavnice terjatve tudi stroške, ki so jim nastali z uveljavljanjem terjatve v sodnem ali drugem postopku že pred začetkom postopka zaradi insolventnosti (prim. 3. točko drugega odstavka 60. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, v nadaljevanju ZFPPIPP). Ker je stečajni dolžnik dolžan plačati svoje obveznosti, ki nastanejo po začetku stečajnega postopka, kot stroške postopka, je sodišče prve stopnje toženi stranki pravilno naložilo v plačilo celotne pravdne stroške tožeče stranke (prim. prvi odstavek 354. člena ZFPPIPP).

8. Tožeča stranka je v predmetnem postopku umaknila tožbo v celoti, zaradi česar sodišče prve stopnje ob odločanju o stroških postopka utemeljeno ni uporabilo določbe 154. člena ZPP ter načela uspeha, temveč je kot pravno podlago upoštevalo 158. člen ZPP, ki specialno ureja povračilo stroškov v primeru nastale procesne situacije.

9. Pritožbeno sodišče ugotavlja tudi, da sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom ni priznalo izvršilnih stroškov, katere je tožeča stranka prijavila v stečajnem postopku, zato pritožbene navedbe tudi v tem delu niso utemeljene.

10. Ker ni podan nobeden izmed pritožbenih razlogov, pritožbeno sodišče pa tudi ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (prvi odstavek 366. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 350. člena ZPP), je pritožbo tožene stranke zavrnilo in v izpodbijani II. točki izreka potrdilo stroškovno odločitev sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

11. Ker tožena stranka s pritožbo ni uspela, krije sama svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).