Jedro

Sodišče zavrača tožbeni ugovor, da je o izbiri kandidatov, ki jih je tožeča stranka želela zaposliti na podlagi prve ponudbe (drugo ponudbo je tožena stranka sprejela in ni sporna), pravočasno obvestila toženo stranko po telefonu dne 12. 6. 2014. Takšen telefonski pogovor glede na točno določene pogoje v sedmem poglavju javnega povabila po presoji sodišča ne zadostuje, glede na to, da tožeča stranka ni dokazala, da je tudi telefonično sporočila osebne podatke osebe, ki jo želi zaposliti (sicer Urad za delo Žalec ne bi napotil še druge osebe k tožeči stranki), pa tudi sicer sedmo poglavje javnega povabila točno določa postopek izbire pred oddano ponudbo in dolžnost delodajalca, da odda ponudbo na javno povabilo po opravljeni izbiri kandidata.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim Obvestilom o nesprejemu ponudbe za izvedbo projekta v okviru programa „Prvi izziv 2014“, številka 11077-208/2014-17 z dne 23. 6. 2015, je tožena stranka odločila, da se ne sprejme ponudba ponudnika A. d.o.o. (v nadaljevanju ponudnik), ki je dne 17. 6. 2014 prispela na javno povabilo. V obrazložitvi tožena stranka navaja, da je ponudnik na javno povabilo „Prvi izziv 2014“ objavljen na spletnih straneh Zavoda RS za zaposlovanje dne 30. 5. 2014 oddal ponudbo. O tem mu je bilo že dne 26. 6. 2014 izdano Obvestilo o nesprejemu, ki pa je bilo po odločitvi sodišča odpravljeno in zadeva vrnjena v ponovni postopek. V ponovnem postopku je strokovna komisija na podlagi ponudbe in ostalih listin ugotovila, da je na podlagi sporočila o prostem delovnem mestu ponudnik izbral tri brezposelne osebe. Tožena stranka je sprejela ponudbo 17. 6. 2014 ob 7.00 uri, to je istega dne, kot je ponudnik zavodu posredoval sporočilo o izidu posredovanja za zaposlitev na prosta delovna mesta. Ugotovljeno je, da sta bila zaposlitvena načrta z brezposelnima osebama, na kateri se nanaša ponudba, podpisana šele po oddaji ponudbe in sicer za eno osebo dne 17. 6. 2014 in za drugo osebo 23. 6. 2014 (podatek iz uradne evidence zavoda). Zaposlitveni načrt za tretjo osebo ni bil narejen, ker ni sodil v ciljno skupino brezposelnih oseb, saj ni imel statusa brezposelne osebe vsaj 6 mesecev.

2. Tako je v ponovnem postopku strokovna komisija predlagala, da se ponudnikova ponudba ne sprejme, ker za njeno izbiro ni izpolnjen pogoj določen v 14.a točki šestega poglavja javnega povabila, to je, da je ponudnik pred oddajo ponudbe ravnal v skladu z določili navedenem v 7. poglavju javnega povabila (Postopek izbire kandidata pred oddajo ponudbe). V tem poglavju je določeno, da delodajalec odda ponudbo na javno povabilo po poteku roka za prijavo na prosto delovno mesto in po opravljeni izbiri kandidata, za katerega je zavod ugotovil smiselno vključitev in zainteresirane ponudnike napotuje, da si več o postopku pred oddajo ponudbe preberejo na spletni strani zavoda, kjer je objavljeno javno povabilo ali pokličejo na brezplačno telefonsko številko Kontaktnega centra. V objavljenem podrobnejšem pojasnilu postopka pred oddajo ponudbe, na katerega napotuje javno povabilo, je izrecno poudarjeno, da se ponudba odda po opravljeni izbiri kandidata, ki jo delodajalec sporoči na pristojno območno službo zavoda, za katerega je v zaposlitvenem načrtu ugotovljena smiselna vključitev v ukrep aktivne politike zaposlovanja, ki pa mora biti dogovorjena z zaposlitvenim načrtom, kar izhaja iz zakonske določbe 114. člen Zakona o urejanju trga dela. Ker je ponudnik svojo odločitev o izbiri kandidatov zavodu sporočil šele na dan same oddaje ponudbe, za predlagane izbrane osebe zaposlitveni načrt še ni bil izdelan oziroma za eno osebo, ki ni sodila v ciljno skupino, na katero se je nanašalo javno povabilo, sploh ne bi mogel biti izdelan, zato ne izpolnjuje navedenega pogoja javnega povabila.

3. Tožeča stranka v tožbi uveljavlja tožbena razloga nepravilne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilno uporabo materialnega prava. Navaja, da so razlogi tožene stranke zavajujoča, enostranska tolmačenja in kontradiktorna s podatki, ki jih je posredovala zavodu. 30. 5. 2015 je tožena stranka razpisala prosti delovni mesti za kuharja in natakarja - področje: Urad za delo Žalec z navedbo, da morajo napoteni kandidati ustrezati potrebam javnega povabila AZP in navedla naziv razpisa: „Prvi izziv 2014“. Skladno z objavo je Urad za delo Žalec napotil na razgovor osebe, za katere je ocenil, da izpolnjujejo pogoje iz prijave. Razpisa sta se zaključila dne 11. 6. 2014, kar je pred oddajo ponudbe. Dne 12. 6. 2015 je tožeča stranka telefonsko ob 11:08 uri obvestila Urad za delo Žalec, da je izbrala izmed napotenih kandidatov za natakarja: B.B., za kuharja po predlaga C.C., ki pa ni bila napotena, za drugo osebo (navedba v tožbi) pa predlaga, da ji napotijo še koga. Glede na navedeno je urad 16. 6. 2014 napotil za delovno mesto kuhar še 4 osebe, ki izpolnjujejo pogoje razpisa. Tega pa ne bi mogel storiti, če ne bi bil predhodno seznanjen z izbiro kandidatov predhodne napotitve. Napotila je namreč kandidate samo za manjkajočo osebo - kuhar na isto obvestilo o potrebi za delavca v že zaključenem razpisu. Tožeča stranka je o izbiri kandidata za prvo ponudbo obvestila urad pravočasno 12. 6. 2014, kar 5 dni pred oddajo ponudbe, česar pa delavka na uradu ni zavedla, ampak je zavedla izbiro šele, ko je prejela sporočilo o izidu posredovanja za zaposlitev, ki ga je tožeča stranka dala na pošto hkrati s ponudbo. To bi lahko dala tudi kasneje, saj je rok za vrnitev tega sporočila z vprašalnikom naveden 6. 7. 2014. To trditev potrjuje tudi sama tožena stranka v obrazložitvi tretje alineje na drugi strani izpodbijanega obvestila, kjer navaja: ker je ponudnik na prosto delovno mesto izbral eno osebo, razpisal pa dve, je zavod dne 16. 6. 2014 izvedel ponovni pregled in napotitev oseb. To pa ne bi bilo možno, če bi bil urad obveščen samo iz pošte, ki jo je prejel 17. 6. 2014. Enako kot pri prvi ponudbi je tožeča stranka obvestila urad o izbiri kandidata tudi pri drugi ponudbi (ta ni sporna), kar je delavka v uradu zavedla in je tožeča stranka sporočilo z vprašalnikom poslala po pošti isti dan kot je oddala ponudbo.

4. Nepravilna je odločitev tožene stranke o tem, da zato, ker je ponudnik odločitev o izbiri kandidatov sporočil šele na dan oddaje ponudbe, za predlagane izbrane osebe zaposlitveni načrt še ni bil izdelan. Izdelava le-tega, kot to izhaja iz listin (Priloga 7) potrebuje uro časa in je lahko izdelan še isti dan, ko urad dobi sporočilo o izbiri kandidata. Ni pa moteče, če je izdelan teden dni kasneje (druga ponudba), kar predstavlja pod vprašaj trditve tožene stranke, da zaradi istočasne oddaje ponudbe in obvestila o odločitvi kandidata, ni mogla izdelati isti dan zaposlitvenega načrta. Kot je razvidno so bili vsi zaposlitveni načrti - tako v ponudbi 1, ki ni bila sprejeta, kot v ponudbi 2, ki je bila sprejeta, pripravljeni kasneje zaradi nedelujoče aplikacije zavoda. Tudi, če bi v prvi ponudbi tožena stranka pravočasno zavedla izbiro kandidata, torej 12. 6. 2014, kot je bila telefonsko obveščena, tudi takrat ne bi bil zaposlitveni načrt narejen pred oddajo ponudbe. Pravilno bi bilo samo, da bi se zaposlitveni načrt pripravil že ob napotitvi kandidata. Ne drži navedba tožene stranke, da zaradi njenega sporočila o izbiri na dan ponudbe, niso mogli narejeni zaposlitveni načrti. Tožeča stranka je ravnala v skladu z določili navedenimi v sedmem poglavju javnega povabila. Gre za malomarno ravnanje strokovne osebe Urada za delo Žalec, ki ni zavedla njenega sporočila o izbiri kandidatov in pravočasno pripravila zaposlitvenih načrtov, pa tudi samega ravnanja strokovne komisije tožene stranke, ki bi lahko zadevo takoj popravila, če bi pravočasno obvestila tožečo stranko. Ta bi lahko oddala ponovno ponudbo skupaj z ponudbo 2, tako pa je bila o nesprejemu obveščena šele 30. 6. 2017. Razpis se je zaključil 27. 6. 2014, čeprav je obvestilo sprejela 26. 6. 2014 (Priloga 8 in 9), s čimer se tožeči stranki postavlja vprašanje o namernosti zavlačevanja obvestila in s tem oškodovanja tožeče stranke.

5. Tožeča stranka zahteva tudi odškodnino v višini najmanj 14.500 EUR, kot je znašala subvencija zaradi nezaposlitve dveh oseb in je zato tudi tožeča stranka beležila manjši prihodek in posledično manjši dobiček, najmanj v višini 5.300 EUR. Predlaga, da sodišče izpodbijani akt tako spremeni, da se odločitev tožene stranke spremeni v sprejem ponudbe z izbiro drugih kandidatov, če pa to ni možno, pa zahteva odškodnino v višini 19.800 EUR skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi.

6. Tožena stranka v odgovoru na tožbo ponovno navaja celoten potek postopka v zvezi s projektom javnega povabila delodajalcem za izvedbo projekta v okviru programa „Prvi izziv 2014“, objavljenem na spletni strani 30. 5. 2014. Navaja pogoje za oddajo ponudbe, ves potek postopka v zvezi s ponudbo (naročilom) tožeče stranke glede zaposljivosti oseb na razpisana prosta delovna mesta ter odgovarja na tožbene ugovore. Predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

7. Tožba ni utemeljena.

8. Tožena stranka je v ponovljenem postopku na podlagi sodbe sodišče IV U 166/2014-8 z dne 29. 4. 2015, ponovno izdala izpodbijani upravni akt, to je Obvestilo o nesprejemu ponudbe za izvedbo projekta v okviru programa „Prvi izziv 2014“, v katerem je sledila napotilom iz prej navedene sodbe sodišča, da razlogi odločitve niso obrazloženi in se zakonitosti „prve“ odločbe (obvestila) ne da preizkusiti in je odločitev v ponovnem postopku glede dejanskega in pravnega stanja zelo podrobno obrazložila.

9. Kot pogoj za oddajo ponudbe je bilo z javnim povabilom tožene stranke določeno (šesto poglavje točka 14), da mora ponudnik pred oddajo ponudbe ravnati skladno z določili navedenimi v sedmem poglavju tega povabila. V tem poglavju je določen postopek pred oddajo ponudbe na javno povabilo in sicer, da delodajalec odda ponudbo na javno povabilo po poteku roka za prijavo na prosto delovno mesto in po opravljeni izbiri kandidata, za katerega je zavod ugotovil smiselnost vključitve. Glede podrobnosti samega postopka, javno povabilo v tem delu napotuje na pojasnila, objavljena na spletni strani pod naslovom „Postopek izbire kandidata na prosto delovno mesto pred oddajo ponudbe na javno povabilo“, kjer pa je izrecno navedeno, da se ponudba na javno povabilo odda po opravljeni izbiri kandidata, za katerega je zavod v zaposlitvenem načrtu ugotovil smiselnost vključitve.

10. Vse nadaljnje aktivnosti tožene stranke oziroma Urada za delo Žalec v zvezi s sporočili tožeče stranke o prostih delovnih mestih „natakar“ in „kuhar“ ter napotitve brezposelnih oseb (razen ene, ki jo je predlagala sama tožeča stranka), ki so po oceni tožene stranke izpolnjevale pogoje iz prijave prostega delovnega mesta ter nadaljnje procesne odločitve tožene stranke so v izpodbijanem aktu zelo natančno obrazložene, tako da sodišče v izogib ponavljanju teh okoliščin ponovno ne navaja, ker jim v celoti sledi (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1).

11. Sodišče zavrača tožbeni ugovor, da je o izbiri kandidatov, ki jih je tožeča stranka želela zaposliti na podlagi prve ponudbe (drugo ponudbo je tožena stranka sprejela in ni sporna), pravočasno obvestila toženo stranko po telefonu dne 12. 6. 2014 (11:08 uri), kar dokazuje z izpisom klicnih številk ... To naj bi potrditvah tožeče stranke dokazovalo tudi „Sporočilo o izidu posredovanja za zaposlitev - JP Prvi izziv 2014“ za prosto delovno mesto „kuhar“ z dne 16. 6. 2014, katerega tožena stranka ne bi izdala, če ne bi bila predhodno seznanjena z izbiro kandidatov iz predhodne napotitve. Takšen telefonski pogovor glede na točno določene pogoje v sedmem poglavju javnega povabila, to je „postopek pred oddajo ponudbe na javno povabilo“, tudi po presoji sodišča ne zadostuje, glede na to, da tožeča stranka ni dokazala, da je tudi telefonično sporočila osebne podatke osebe, ki jo želi zaposliti (sicer Urad za delo Žalec ne bi napotil še druge osebe k tožeči stranki), pa tudi sicer prej navedeno sedmo poglavje javnega povabila točno določa postopek izbire pred oddano ponudbo in dolžnost delodajalca, da odda ponudbo na javno povabilo po opravljeni izbiri kandidata. Med strankama tega postopka pa ni sporno, da je bila izbira kandidata oddana hkrati s ponudbo na javno povabilo. Ta je prispela na Urad za delo Žalec dne 17. 6. 2016 ob 7.00 uri.

12. Neutemeljen je tudi tožbeni ugovor, da ni treba, da je zaposlitveni načrt za brezposelne osebe izdelan do dneva oddaje ponudbe. Kot že navaja tožena stranka v odgovoru na tožbo, besedilo javnega povabila zelo natančno določa potek postopka: zaposlitveni načrt z ugotovljeno smiselnostjo vključitve osebe, za katero subvencionirano zaposlitev je oddana ponudba, mora biti izdelan najkasneje do trenutka oddaje ponudbe. To je tudi v skladu z določbo druge alinee prvega odstavka 113. člena Zakona o urejanju trga.

13. Sodišče zavrača tudi tožbeni ugovor, da gre za namerno zavlačevanje s strani tožene stranke, ker iz listin v spisu izhaja, da je z javnim povabilom določeno, da bo tožena stranka delodajalca, katerega ponudbe ne bo sprejela, obvestila v roku 30 dni od prispetja ponudbe (10. točka javnega povabila). O ponudbi tožeče stranke sprejeti 17. 6. 2014, je namreč tožečo stranko obvestila že 30. 6. 2014, torej pred iztekom s povabilom določenega roka.

14. Sodišče v nadaljevanju ni presojalo zahtevka tožeče stranke (tudi njegove morebitne dopustnosti), ki se nanaša na povrnitev materialne škode v višini 19.800 EUR (14.500 EUR za subvencijo in 5.300 EUR za zmanjšani dobiček), ker je že tožbo (zahtevek) v zvezi z presojo zakonitosti izpodbijanega upravnega akta kot neutemeljeno zavrnilo (prvi odstavek 63. člena ZUS-1).