Jedro

Ker se nepravdni postopek vodi le zaradi določitve pripadajočega zemljišča k stavbi, je pravilna uporaba tipa izvedene pravice 304 – zaznamba spora o določitvi pripadajoče nepremičnine v korist vsakokratnega lastnika nepremičnine, ki je stavba, h kateri se bo v nepravdnem postopku zemljišče določalo.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Zemljiškoknjižna sodniška pomočnica je s sklepom z dne 2.11.2011 pri parc. št. 809/207, 809/208, 809/210 in 809/211 k.o. D., pri katerih je vknjižena lastninska pravica v korist imetnika G. d.o.o. ter pri parc. št. 809/174, pri kateri je vknjižena lastninska pravica v korist imetnice M., vpisalo zaznambo spora o pridobitvi lastninske pravice (pod tipom izvedene pravice 303), pod dodatnim opisom pa označila, da gre za sklep o zaznambi uvedbe postopka za vzpostavitev etažne lastnine z dne 6.10.2011 v korist imetnika J.S. Z izpodbijanim sklepom z dne 28.8.2013 je bilo ugovoru zemljiškoknjižnega lastnika ugodeno le deloma, tako da se sedaj dovoljeni vpis glasi, da gre za zaznambo spora o določitvi pripadajoče nepremičnine (tip izvedene pravice 304) na podlagi postopka, ki se vodi pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani pod opr. št. N 1 ter da gre za vpis v korist imetnika, ki je „vsakokratni lastnik nepremičnine – stavbe št. 2360 k.o. D.“. V preostalem delu je bil ugovor nasprotnega udeleženca zavrnjen.

Proti taki odločitvi se z obširno pritožbo pritožuje udeleženec G. d.o.o. Trdi, da je sodišče z izpodbijanim sklepom povsem ignoriralo zemljiškoknjižni predlog, na katerega bi moralo biti v skladu z načelom stroge formalnosti zemljiškoknjižnega postopka vezano. V predmetni zadevi naj bi bil predlagatelj vpisa J.S., sodišče pa naj bi v izpodbijanem sklepu samovoljno določilo, da je zaznamba vpisana v korist stavbe 2360. Bistveno v zadevi je, da predlagatelj sploh ni zahteval vpisa zaznambe spora o določitvi pripadajoče nepremičnine, temveč zaznambo spora o pridobitvi lastninske pravice po 79. členu ZZK-1. Sodišče je zato odločilo izven meja postavljenega zahtevka. Morebitni spori o pridobitvi lastninske pravice se ne obravnavajo v nepravdnem postopku, temveč v pravdi. Opozarja še, da predloga za določitev pripadajočega zemljišča v stavbi, ki naj bi bil vložen pri Okrajnem sodišču v Ljubljani pod opr. št. N 1, ni nikoli prejel. Meni, da izpodbijanega sklepa ni mogoče preizkusiti, zato naj bi sodišče zagrešilo kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Napotilo ZVEtL o smiselni uporabi določb ZZK-1 o zaznambi spora se nanaša le na smiselno uporabo postopkovnih določil o zaznambi spora, torej glede procesnih predpostavk o vrsti in vsebini listin, ne pa tudi na pojmovno oz. vsebinsko in poimensko izenačenje zaznambe spora o pridobitvi nepremičnine z zaznambo postopka določitve pripadajočega zemljišča k stavbi. Napotitev na smiselno uporabo določb o zaznambi spora sodišču ne dopušča, da v zemljiško knjigo namesto zaznambe postopka določitve pripadajočega zemljišča k stavbi vpiše zaznambo spora, saj gre za dva različna pravna instituta in dve različni odločitvi z deloma različnimi pravnimi posledicami. Pritožnik še trdi, da izrek izpodbijanega sklepa nasprotuje razlogom iz obrazložitve in opozarja, da se zgolj dejstva, ki so določena v Zakonu o zemljiški knjigi, lahko zaznamujejo v zemljiški knjigi, ostale dejanske okoliščine pa ne.

Pritožba ni utemeljena.

Kot je bilo pritožniku že večkrat pojasnjeno v drugih podobnih zadevah (na primer CDn 66/2012, CDn 194/2012 in CDn 182/2013), je očitek, da je sodišče odločalo izven meja postavljenega zahtevka, s tem ko naj bi dovolilo zaznambo spora o pridobitvi lastninske pravice, ki sploh ni bila zahtevana, neutemeljen. Tudi v obravnavani zadevi je prvostopenjsko sodišče pojasnilo, da gre v zadevi za vpis po uradni dolžnosti (in ne na predlog, kot trdi pritožnik), ki ga zemljiškoknjižno sodišče opravi na podlagi odredbe nepravdnega sodišča, ki ji je priložen predlog za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi (v konkretnem primeru na naslovu Gotska ulica 2/10, Ljubljana). Tako zaznambo predvideva 15. člen Zakona o vzpostavitvi etažne lastnine na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe in o določanju pripadajočega zemljišča k stavbi (Ur.list RS št. 45/2008 s spremembami in dopolnitvami – v nadaljevanju ZVEtL), v zvezi s 26. členom tega zakona. V obravnavani zadevi je tako odredbo posredovalo Okrajno sodišče v Ljubljani dne 2.11.2011 skupaj s predlogom etažnih lastnikov stavbe, ki so predlagali, da se parcele št. 809/207, 809/2008, 809/210, 809/211 in del parcele 809/174 k.o. D. določijo kot zemljišče, ki bo pripadalo k njihovi stavbi. Pritožnici je bilo tudi pojasnjeno, da je zemljiškoknjižna sodniška pomočnica opravila vpis pod „tipom izvedene pravice 303“ kot zaznambo spora o pridobitvi lastninske pravice zaradi uvedenega sistema elektronske zemljiške knjige, ki tako zaznambo predvideva tudi v primeru, ko etažna lastnina v glavni knjigi še ni vpisana, ter da se v skladu z drugim odstavkom 15. člena ZVEtL za zaznambo postopka vzpostavljene etažne lastnine smiselno uporabljajo določbe Zakona o zemljiški knjigi glede zaznambe spora. Res gre le za smiselno uporabo in za različna instituta, vendar so posledice zaznambe postopka enake. Zaznamba učinkuje proti vsem nadaljnjih pridobiteljem. Da ne gre za pravdni postopek, temveč nepravdni postopek po ZVEtL-u, je razvidno iz dodatnega opisa vsebine zaznambe.

Ker pa je pri obravnavanju ugovora zemljiškoknjižna sodnica ugotovila, da je etažna lastnina v glavni knjigi že vpisana in da se postopek pod opr. št. N 1 pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani vodi le zaradi določitve pripadajočega zemljišča k stavbi (in ne tudi zaradi vzpostavitve etažne lastnine) je vpis ustrezno popravila, tako da je uporabila tip izvedene pravice 304 – zaznambo spora o določitvi pripadajoče nepremičnine v zvezi s postopkom, ki se vodi pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani pod opr. št. N 1 v korist vsakokratnega lastnika nepremičnine, ki je stavba 2360, h kateri se bo v nepravdnem postopku pripadajoče zemljišče določalo.

Pritožnica se tudi neutemeljeno sklicuje na to, da ji predlog za določitev pripadajočega zemljišča ni bil vročen, saj kaj takega pravila zemljiškoknjižnega postopka sodišču ne nalagajo, temveč bo vročitev opravljena v nepravdnem postopku.

Iz gornje obrazložitve je jasno, da so popolnoma neutemeljene vse pritožbene trditve o tem, da naj bi sodišče ignoriralo zemljiškoknjižni predlog, na katerega da je vezano, da je predlagatelj vpisa J.S. ter da ni razvidno, da bi predlagatelj zahteval zaznambo spora in predložil ustrezne listine. Kot je bilo zgoraj obrazloženo, gre za vpis po uradni dolžnosti, ne pa na predlog, zato o kakšni samovoljnosti odločanja in vezanosti na zemljiškoknjižni predlog in na predlagatelja, ki naj bi bil v zadevi J.S., nimajo razumne podlage v podatkih spisa.

Pritožbeno sodišče je zato pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1).