Jedro

Tožena stranka je pravilno uporabila 8. člen ZBPP, ki izrecno določa, da se brezplačna pravna pomoč ne odobri med drugim zaradi kaznivih dejanj razžalitve, obrekovanja, žaljive obdolžitve in opravljanja, razen če oškodovanec verjetno dokaže, da mu je bila zaradi storitve takih dejanj povzročena pravno priznana škoda. Tožnik pa z zdravniškimi listinami, ki so bile pridobljene že pred vložitvijo prošnje za odobritev BPP, ni uspel dokazati, da mu je bila povzročena pravno priznana škoda, glede na to, da iz teh listin izhaja zgolj njegovo zdravstveno stanje, ki nima nobene vzročne zveze z kaznivim dejanjem.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo št. Bpp 1432/2012 z dne 10. 9. 2012 je odločeno, da se prošnja A.A. (tožnika v tem sporu) z dne 9. 8. 2012 za odobritev brezplačne pravne pomoči zavrne kot neutemeljena. V obrazložitvi tožena stranka navaja, da je prosilec dne 30. 7. 2012 na Okrajno sodišče v Žalcu vložil zasebno tožbo zoper B.B. zaradi suma storitve kaznivega dejanja razžalitve po prvem odstavku 158. člena KZ-1, ker naj bi dne 29. 5. 2012 ob 18.40 uri v telefonskem pogovoru razžalil prosilca in ga ozmerjal z besedami: „kaj ti peder imaš mene sploh za klicati, tisti pederček pokvarjen, brigaj se zase“. Navedeno je s pisno izjavo potrdila tudi prosilčeva mati. Po pozivu na podlagi 8. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), da naj navedene kakšna škoda mu je bila z opisanim kaznivim dejanjem povzročena in za to predloži tudi dokazila, je prosilec priložil listine, iz katerih izhaja, da se že dlje časa zdravi zaradi psihičnih težav v psihiatrični kliniki Ljubljana in Vojnik. Besede strica so ga močno prizadele, postal je razdražljiv, napet, žalosten, jokav. Obiskoval je osebno zdravnico, ki mu ni mogla pomagati, ker že prejema ustrezno terapijo v obliki antidepresivov in pomirjeval. Premišljeval je o samomoru, pa sta ga od tega odvrnili mama in zdravnica. Stanje se mu je zaradi tega dejanja poslabšalo.

Po presoji tožene stranke prosilec ni uspel verjetno dokazati, da mu je nastala pravno priznana škoda. Kaznivo dejanje se je zgodilo dne 29. 5. 2012, vsi zdravniški izvidi in ostala dokazila so bila izdana pred letom 2012. Sama izjava matere, da se mu je stanje poslabšalo, drugih dokazil o nastanku pravno priznane škode ne more nadomestiti. Iz listin zgolj izhaja, da se že dalj časa zdravi zaradi psihičnih težav in zaradi tega prejema ustrezna zdravila.

Tožnik v tožbi smiselno uveljavlja tožbena razloga nepravilne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilno uporabo materialnega prava. Res je, da ga je tožena stranka pozvala k dopolnitvi vloge, vendar mu je postavila zelo kratek rok, komaj 8 dni za odgovor, v katerem pa ni uspel zbrati vseh dokazil. Zato je predložil dokazila, iz katerih je razvidno, da se zdravi zaradi psihičnih težav pri ustreznih inštitucijah. Tožena stranka bi morala dobiti zdravstveni karton za leto 2012, ki je ključni dokument, iz katerega izhaja zdravstveno stanje tožnika. Tožena stranka tudi ni navedla, da ji je tožnik poslal po faksu dne 22. 8. 2012 sklep Okrajnega sodišča v Žalcu, kjer ga je sodišče v tej kazenski zadevi oprostilo plačila sodne takse za vložitev zasebne tožbe z dne 30. 7. 2012. Tožnik še pripominja, da je glede na to, da ni mogel pridobiti medicinske dokumentacije zaprosil svojo mater, da naj za potrebe bpp poda pisno izjavo glede dogodka z dne 29. 5. 2012. Uspelo mu je dokazati, da mu je zaradi kaznivega dejanja razžalitve povzročena pravno priznana škoda, o čemer dokazuje tudi pisna izjave matere glede dogodka. Meni, da je tožba utemeljena in podprta z vsemi listinskimi dokazi, kot tudi s predlaganimi pričami.

Tožena stranka na tožbo ni odgovorila.

Tožba ni utemeljena.

V spornem primeru je tožena stranka pravilno uporabila 8. člen ZBPP, ki izrecno določa, da se brezplačna pravna pomoč (v nadaljevanju bpp) ne odobri med drugim zaradi kaznivih dejanj razžalitve, obrekovanja, žaljive obdolžitve in opravljanja, razen če oškodovanec verjetno dokaže, da mu je bila zaradi storitve takih dejanj povzročena pravno priznana škoda. Tožena stranka je nesporno med strankama, pozvala tožnika na predložitev listin, na podlagi katerih bi bila mogoča presoja, da je tožniku s tem kaznivim dejanjem razžalitve, za katerega vlaga zasebno tožbo in predlaga dodelitev bpp, nastala pravno priznana škoda.

Tožnik z zdravniškimi listinami, ki so bile pridobljene že pred vložitvijo prošnje za odobritev bpp, ni uspel dokazati, da mu je bila povzročena pravno priznana škoda, glede na to, da iz teh listin izhaja zgolj njegovo zdravstveno stanje, ki nima nobene vzročne zveze z kaznivim dejanjem razžalitve, glede katerega tožnik zoper obdolženca vlaga zasebno tožbo. Same pisne izjave dogodka z dne 29. 5. 2012, ki ga je podala njegova mati, tožena stranka ni mogla upoštevati kot dokaz, da je tožniku s tem kaznivim dejanjem nastala pravno priznana škoda. Sklicevanje tožnika na sklep Okrajnega sodišča v Žalcu, da se ga oprosti plačila sodne takse za vložitev zasebne tožbe (za katero predlaga bpp) z dne 30. 7. 2012, pa nima enake dejanske in pravne podlage kot prošnja za dodelitev bpp. Tožena stranka za razlago tega sklepa v izpodbijani odločbi, o oprostitvi plačila sodne takse za zasebno tožbo, ni imela nobene pravne podlage, zato je navedeni tožbeni ugovor neutemeljen, kot tudi ugovori, ki se nanašajo na samo tožnikovo zdravstveno stanje.

Sodišče je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen in je izpodbijani upravni akt na zakonu utemeljen, zato je na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) tožbo kot neutemeljeno zavrnilo.