Jedro

V določilu drugega odstavka 388. člena ZFPPIPP je urejena le prepoved posega na naveden račun z namenom poplačila upnikov stečajnega upravitelja, s čimer se pravzaprav utrjuje stališče, da je račun namenjen poplačilu upnikov stečajnega dolžnika in ne gre za sredstva stečajnega upravitelja, čeprav je imetnik računa.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo upnikovo zahtevo za odpravo nepravilnosti pri opravljanju izvršbe.

2. V pravočasni pritožbi upnik izraža nestrinjanje s stališčem sodišča prve stopnje, da realizacija izvršbe z rubežem denarnih sredstev pri organizaciji za plačilni promet Nova kreditna banka Maribor d.d. na fiduciarni račun stečajnega upravitelja ni dovoljena, ker ne gre za dolžnikov račun. Meni, da je sodišče prve stopnje odločilo po vsebini o ugovoru, česar ne bi smelo. Banka bi morala slediti sklepu o izvršbi, v katerem je bila navedena izvršba dovoljena. Predlaga, da se izpodbijani sklep spremeni tako, da se njegovi zahtevi ugodi. Priglaša pritožbene stroške.

3. Dolžnik v odgovoru na pritožbo navaja, da je odločitev sodišča prve stopnje pravilna, ker ne gre za dolžnikov navadni bančni račun, ampak fiduciarni račun, katerega imetnik ni dolžnik, ampak stečajni upravitelj. Opozarja na določilo prvega odstavka 388. člena Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP), po katerem je iz navedenega računa dovoljeno opravljati samo izplačila za stroške stečajnega postopka in plačila priznanih terjatev upnikov. Meni, da so denarna sredstva podvržena posebnim pravilom stečajnega postopka. Prilaga Navodilo Združenja bank Slovenije o izvrševanju sklepov o izvršbi pri bankah, po katerem se izvršba na fiduciarne račune stečajnih upraviteljev ne vrši. Sklicuje se na sodno prakso VSL sklep IV Ip 141/2019, VSM sklep I Ip 775/2013 in VSL sklep II Ip 3998/2015. Priglaša strošek odgovora.

4. Pritožba je utemeljena.

5. V obravnavani zadevi je bila izvršba (nepravnomočno) dovoljena zoper dolžnika v osebnem stečaju na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa aneksa št. 2 sklenjenega k pogodbi, s katero se je premoženje stečajnega dolžnika dalo v najem (322. in 323. člen ZFPPIPP), v njem pa se je opredelila tudi denarna obveznost stečajnega dolžnika do najemnika, upnika v tem izvršilnem postopku, da mu je dolžan povrniti investicijska vlaganja v določeni višini.

6. Sklep o izvršbi je bil poslan organizaciji za plačilni promet (banki) v izvršitev, ta pa je zavrnila njegovo izvršitev iz razloga, ker na fiduciarni račun stečajnega upravitelja (sicer odprt za stečajnega dolžnika) ni dopustno poseči. 7. Vprašanje pravilne oprave izvršbe se v obravnavani zadevi prepleta s predhodnim vprašanjem, ali je tovrstna izvršba sploh dopustna v konkretni zadevi, zato je odločitev o zahtevi za odpravo nepravilnosti nujno povezana s presojo enakih vidikov, kot v ugovoru. Sodišče prve stopnje je po pojasnjenem prenagljeno sprejelo odločitev, ne da bi opravilo širšo presojo, kot bo pojasnjeno v nadaljevanju.

8. Sodišče prve stopnje je sicer napačno utemeljilo, da izvršba na izvršilni predmet denarna sredstva na fiduciarnem računu, katerega je odprl stečajni upravitelj za stečajnega dolžnika, nikoli ni dovoljena zaradi posebnega režima stečajnega postopka. Vendar je treba upoštevati, da je tovrstna izvršba dovoljena le izjemoma.

9. Predmet izvršbe za poplačilo denarne terjatve je sicer lahko vsaka dolžnikova stvar ali premoženjska oziroma materialna pravica, kolikor ni z zakonom izvzeta iz izvršbe oziroma, če ni izvršba na njej z zakonom omejena (prvi odstavek 32. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju – v nadaljevanju ZIZ). Nepravilno je torej stališče sodišča prve stopnje, da v okviru specialne izvršbe ni dopustno poseči na denarna sredstva na fiduciarnem računu stečajnega upravitelja, ki so sicer dolžnikovo premoženje. Sodišče prve stopnje je v tej zvezi nepravilno razumelo določilo prvega odstavka 388. člena ZFPPIPP. Sredstva na tem fiduciarnem računu so pravno gledano premoženje stečajnega dolžnika in s tem del stečajne mase (224. člen ZFPPIPP), čeprav je imetnik računa stečajni upravitelj. Tovrstna ureditev je posledica omejitve razpolaganja s premoženjem v postopku osebnega stečaja, ker je dolžnikova poslovna sposobnost omejena (386. člen ZFPPIPP) in ga v obsegu omejitve zastopa stečajni upravitelj. Upravitelj mora naslednji delovni dan po začetku postopka osebnega stečaja odpreti poseben denarni račun (fiduciarni denarni račun upravitelja), prek katerega sme sprejemati vplačila na podlagi unovčenja stečajne mase in upravljanja stečajne mase in opravljati izplačila za stroške postopka osebnega stečaja in plačilo terjatev upnikov (prvi odstavek 388. člena ZFPPIPP).

10. Bistveno pri tem ni določilo drugega odstavka 388. člena ZFPPIPP, na katerega se sicer sklicuje tako sodišče prve stopnje, kot tudi dolžnik. V navedenem določilu je urejena le prepoved posega na naveden račun z namenom poplačila upnikov stečajnega upravitelja, s čimer se pravzaprav utrjuje stališče, da je račun namenjen poplačilu upnikov stečajnega dolžnika in ne gre za sredstva stečajnega upravitelja, čeprav je imetnik računa.

11. Dolžnik se v odgovoru na pritožbo tudi neutemeljeno zavzema za analogno uporabo stališč v sodni praksi, ki se nanašajo na fiduciarni račun odvetnika.1 Položaja namreč nista primerljiva. Na fiduciarnem računu odvetnika so zbrana denarna sredstva vseh njegovih strank, ki jih zastopa, tako bi se lahko poseglo tudi na premoženje, ki ni dolžnikovo.2 V stečajnem postopku pa je odprt fiduciarni račun stečajnega upravitelja za vsakega stečajnega dolžnika posebej in ni tveganja, da bi se lahko nedopustno poseglo na premoženje koga tretjega.

12. Poplačevanje upnikov se praviloma opravi v okviru stečajnega postopka (prvi odstavek 131. člena), vendar je zakonodajalec v določenih taksativno naštetih primerih od tega odstopil. Opredelil je izjeme, v katerih lahko po začetku stečajnega postopka sočasno teče tudi postopek specialne izvršbe (drugi odstavek 131. člena in drugi odstavek 390. člena ZFPPIPP), v katerem se lahko upniki poplačajo tudi iz premoženja, ki je sicer opredeljeno kot stečajna masa. Zakonodajalec je po pojasnjenem v okviru izjem razširil možnost poplačila upnikov s posegom na dolžnikovo premoženje tudi zunaj stečajnega postopka.3 Pri tem pa mora izvršilno sodišče upoštevati razmejitev med splošno in posebno stečajno maso, ki je premoženje, ki je predmet ločitvene pravice, ali denarno dobroimetje, doseženo z unovčenjem tega premoženja, ki se vodi in upravlja ločeno od splošne stečajne mase (drugi odstavek 225. člena ZFPPIPP).4 Iz posebne stečajne mase se namreč lahko poplačajo le ločitveni upniki.

13. Specialna izvršba je dovoljena tudi za stroške stečajnega postopka, vendar je zakonodajalec omejil to možnost le na taksativno naštete izvršilne naslove, med katerimi pa ni notarskega zapisa (3. točka drugega odstavka 131. člena ZFPPIPP). Mora iti za sodno odločbo, kar se sistemsko ujema s posebno ureditvijo, da sme upravitelj opraviti plačilo ali izpolniti drugo obveznost, ki je strošek stečajnega postopka, le, če sodišče da soglasje za izpolnitev (prvi odstavek 357. člena ZFPPIPP). Odločitev o plačilu je po pojasnjenem v domeni stečajnega sodišča, ki mora o tem izdati odločbo. Soglasje k poslu (drugi odstavek 322. člena ZFPPIPP) še ne pomeni hkrati tudi soglasja k poplačilu. Gre za dve različni, posebej urejeni odločitvi stečajnega sodišča. Pojasnjena posebna prisilna ureditev, po kateri stečajno sodišče bdi nad plačilom stroškov, mora imeti pomen tudi za specialno izvršbo v izvršilnem postopku, ko je ta izjemoma dopustna. Izjeme je pravilno razumeti ozko, zato ureditve, ki se nanaša na specialno izvršbo stroškov stečajnega postopka (3. točka drugega odstavka 131. člena ZFPPIPP), ni dopustno širiti tudi na neposredno izvršljive notarske zapise. Navedeno razumevanje je tudi skladno z ureditvijo zakonskih pogojev, pod katerimi notarski zapis pridobi pomen izvršilnega naslova. Ta je utemeljen na procesni dispoziciji soglasju z neposredno izvršljivostjo, ki pa mora biti znotraj avtonomije strank (4. člen Zakona o notariatu - ZN). Obveznost, ki je strošek stečajnega postopka, in njegovo poplačilo, pa ni del svobodne presoje stečajnega dolžnika oziroma zanj stečajnega upravitelja, ampak je po pojasnjeni specialni ureditvi izključno v rokah presoje stečajnega sodišča. 14. V obravnavani zadevi ima posebni pomen, da se fazi dovolitve in oprave izvršbe prepletata, saj je bila predlagana izvršba na denarna sredstva, ki jih ima dolžnik pri organizacijah za plačilni promet, iz katerih se upnik poplača še pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi (tretji odstavek 46. člena ZIZ). Če naj bo sodno varstvo v okviru obravnavane presoje nepravilnosti pri opravi izvršbe učinkovito, je v takem položaju in glede na pojasnjeno posebno ureditev posega na sredstva na fiduciarni račun odločitev nujno povezati z odločitvijo o ugovoru; kot je bilo pojasnjeno, v prvi vrsti s presojo, ali je v obravnavani zadevi podana izjema, da lahko izvršilno sodišče izda sklep o izvršbi tudi po začetku stečajnega postopka (drugi odstavek 131. člena ZIZ).

15. Po pojasnjenem je sodišče druge stopnje pritožbi ugodilo in sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

16. V novem postopku bo sodišče prve stopnje preučilo vse pojasnjene vidike obravnavane zadeve in ponovno sprejelo odločitev sočasno z ugovorom.

17. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je sodišče druge stopnje pridržalo za končno odločbo v skladu z določilom tretjega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

1 VSL sklep IV Ip 1431/2019 in VSL Sklep II Ip 3998/2015. 2 Primerjaj VSM sklep I Ip 487/2017-1. 3 V VSM sklepu I Ip 775/2013, na katerega se sklicuje dolžnik v odgovoru na pritožbo, je sicer zavzeto odklonilno stališče do posega na fiduciarni račun stečajnega izvršitelja v okviru specialne izvršbe, a iz obrazložitve ni razbrati, ali se takšno stališče nanaša tudi na zakonsko opredeljene izjeme dopustnega poplačila zunaj stečajnega postopka, saj se s tem vprašanjem ni ukvarjalo in se do navedene pravne podlage tudi ni opredelilo. 4 Primerjaj tudi VSL sklep I Ip 1078/2019.