Jedro

Ker tožnica v izjavi o premoženjskem stanju ni navedla vseh nepremičnin, katerih (so)lastnica je, to po mnenju sodišča pomeni, da v svoji izjavi ni navedla resničnih podatkov o svojem premoženjskem stanju, zaradi česar je bila njena prošnja pravilno zavrnjena.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka tožnici zavrnila dodelitev brezplačne pravne pomoči za postopek osebnega stečaja in hkrati odločila, da tožnica 6 mesecev od izdaje te odločbe ne more vložiti nove prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP). V svoji obrazložitvi citira določbo 20. člena Zakona o brezplačni pravni omoči (ZBPP, Ur. list RS, št. 48/2001 s spremembami), po kateri se premoženjsko stanje prosilca in njegove družine ugotavlja na podlagi pisne izjave prosilca o premoženjskem stanju prosilca in njegovih družinskih članov, ki jo poda pod kazensko in materialno odgovornostjo, pri čemer Organ za BPP po uradni dolžnosti pridobi potrebne podatke iz uradnih evidenc državnih organov, organov lokalnih skupnosti, nosilcev javnih pooblastil in drugih oseb javnega prava, iz evidenc bank, pri katerih ima stranka odprte svoje račune ter računov imetnikov, ki jih vodi Centralna klirinško depotna družba. Če je prosilec v izjavi navajal neresnične podatke o svojem premoženjskem stanju ali premoženjskem stanju svoje družine pristojni organ za BPP o tem izda odločbo, prosilec pa nadaljnjih 6 mesecev ne more ponovno zaprositi za brezplačno pravno pomoč (peti odstavek 20. člena ZBPP). Ugotavlja, da je prosilka v prošnji za dodelitev brezplačne pravno pomoči navedla, da je brezposelna ter da je na podlagi sklepa o dedovanju solastnica do 1/4 kmetijskega zemljišča velikosti 200 m2 in kmetijskega zemljišča v velikosti 320 m2 v k.o. ... Po uradni dolžnosti in po opravljenih poizvedbah v evidenci geodetske uprave in zemljiški knjigi pa je Organ za BPP ugotovil, da je prosilka solastnica nepremičnin parc. št. 1524 in 1525, oba k.o. ... (ki jih je prosilka v prošnji tudi navedla) ter nepremičnin parc. št. 2606, 2606/1 in 2959 vse k.o. ... ter parc. št. 1681 in 1698, obe k.o. ... Upoštevaje navedeno je Organ za BPP ob ugotovitvi, da tožnica v prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči ni navedla podatka, da je solastnica vseh zgoraj navedenih nepremičnin, temveč le tistih v katastrski občini ..., zavrnil prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči in v skladu s petim odstavkom 20. člena ZBPP izrekel tudi 6 mesečno prepoved vlaganja novih prošenj za dodelitev BPP.

Tožnica v tožbi navaja, da je v vlogi navedla, da je na podlagi sklepa o dedovanju solastnica kmetijskih zemljišč na ... in ..., šele naslednji dan, po oddaji vloge pa se je spomnila, da parcele ... segajo v katastrsko občino ... Telefonsko je kontaktirala z odgovorno osebo, ki ji je odgovorila, da bo pisno pozvana na dopolnitev prošnje. Glede na to, da ni šlo za nobeno prikrivanje ali laž meni, da vloga ne bi smela biti takoj zavrnjena, temveč da bi morala biti pozvana na dopolnitev. Smiselno predlaga odpravo izpodbijane odločbe.

Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa sodišču poslala upravne spise.

Tožba ni utemeljena.

Po odločbi tretjega odstavka 11. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP, Ur. list RS, št. 48/2001 s spremembami in dopolnitvami) se pri odločanju o prošnji za dodelitev BPP ugotavljajo finančni položaj tožnika in drugi pogoji, določeni s tem zakonom. Po prvem odstavku 20. člena ZPBB se premoženjsko stanje prosilca in njegovih družinskih članov ugotavlja na podlagi pisne izjave prosilca o premoženjskem stanju prosilca in njegovih družinskih članov, ki jo prosilec poda pod kazensko in premoženjsko odgovornostjo. Po drugem odstavku 20. člena ZBPP premoženjsko stanje prosilca in njegovih družinskih članov ugotavlja pristojni organ za BPP, ki po uradni dolžnosti pridobi potrebne podatke iz uradnih evidenc državnih organov. Če je prosilec v izjavi iz prvega odstavka tega člena navajal neresnične podatke o svojem premoženjskem stanju ali premoženjskem stanju svoje družine, pristojni organ za BPP o tem izda odločbo, prosilec pa nadaljnjih 6 mesecev ne more ponovno zaprositi za brezplačno pravno pomoč (peti odstavek 20. člena ZBPP). Po prvem odstavku 24. člena ZBPP se pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, predvsem pa, da zadeva ni očitno nerazumna oz. nima verjetnega izgleda za uspeh.

Opisana zakonska ureditev pomeni, da za dodelitev BPP ne zadostuje izpolnjevanje finančnih kriterijev, kot so predpisani v ZBPP, temveč mora biti izpolnjen tudi tako imenovani materialni oz. vsebinski kriterij, ki ga v obravnavani zadevi predstavlja ocena ali ima zadeva verjetni izgled za uspeh. Tožena stranka je to oceno opravila in ugotovila, da je tožnica v svoji prošnji za dodelitev za BPP navajala neresnične podatke o premoženjskem stanju, zaradi česar zadeva nima verjetnega izgleda za uspeh. Sodišče se strinja z razlogi za to oceno, ki jih tožena stranka navaja v obrazložitvi izpodbijane odločbe in se v izogib ponavljanju nanje sklicuje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, ZUS-1, Ur. list RS, št. 105/06 in 62/10). Ob ugotovitvi, da tožnica ne izpolnjuje enega od pogojev za dodelitev brezplačne pravne pomoči, je bila odločitev tožene stranke, da njeno prošnjo za dodelitev BPP zavrne, pravilna. Ker je v petem odstavku 20. člena ZBPP določeno, da se ob navajanju neresničnih podatkov o premoženjskem stanju prošnja za brezplačno pravno pomoč z odločbo zavrne in je prosilec ne more vložiti nadaljnjih 6 mesecev od dneva izdaje odločbe, sodišče ugotavlja, da je bila odločitev tožene stranke po 6 mesečni prepovedi vlaganja novih prošenj za dodelitev BPP, pravilna in utemeljena na zakonu.

Glede na navedeno sodišče kot neutemeljene zato zavrača tožbene navedbe, da je tožnica v vlogi za dodelitev BPP navedla, da je lastnica oz. solastnica kmetijskih zemljišč v ... in ... in da je bila izpodbijana odločba izdana preuranjeno, preden je bila pisno pozvana, da nepopolno vloženo prošnjo dopolni. Ne le, da podatki predloženega upravnega spisa ne potrjujejo tožničinih navedb, da je v vlogi za odobritev BPP navajala tudi solastništvo kmetijskega zemljišča v k.o. ..., tudi trditev, da bi morala predizdajo izpodbijane odločbe pozvana na dopolnitev vloge, nima podlage v prej opisani zakonski ureditvi. Sodišče soglaša s stališčem tožene stranke, da tožnica s svojo izjavo, v kateri je navedla, da je solastnica zgolj kmetijskih zemljišč v ..., ni izkazala, da ima v lasti vse zgoraj navedene nepremičnine. Ker torej tožnica v svoji izjavi o premoženjskem stanju ni navedla celotnega lastništva nepremičnin, katerih lastnica je, saj je navedla zgolj solastništvo nepremičnin v eni katastrski občini, to tudi po mnenju sodišča pomeni, da v svoji izjavi ni navedla svojih resničnih podatkov o svojem premoženjskem stanju. Glede na takšno njeno navedbo je tožena stranka posledično pravilno izrekla 6 mesečno prepoved vlaganja novih prošenj za dodelitev BPP.

Ker je po presoji sodišča odločitev tožene stranke pravilna in zakonita, je sodišče na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 tožbo tožnice zavrnilo kot neutemeljeno.