Jedro

V primeru, ko je treba opraviti ogled, je po prvem odstavku 154. člena ZUP ustna obravnava obvezna. Nanjo je treba povabiti stranke in jim dati možnost, da se na obravnavi izrečejo o vseh okoliščinah, ki so pomembne za odločitev. Ogled je namreč sam po sebi oblika ustne obravnave, le da se v tem primeru ustna obravnava (deloma) izvede zunaj sedeža organa, tako se tudi pri ogledu zagotovijo enake procesne pravice strank in drugih udeležencev kot pri ustni obravnavi.

Izrek

I. Tožbi se ugodi. Odločbo Medobčinskega inšpektorata in redarstva Občin Ljutomer, Radenci, Razkrižje in Veržej, št. 0612-152/2020 z dne 9. 12. 2020 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovno odločanje.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 385,00 EUR z DDV v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti do plačila, pod izvršbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je Medobčinski inšpektorat in redarstvo Občin Ljutomer odločil, da morata zavezanca – tožnika na lastne stroške odpraviti nepravilnosti, nastale s postavitvijo nadstreška tako, da nosilne stebre nadstreška in del strehe odstranita iz parc. št. 546/7 k.o. ... v razdalji najmanj 1,5 m od parcelne meje s pare. št. 546/1 k.o. ... in vzpostavita v prejšnje stanje, saj so tako izvedena druga gradbena dela v nasprotju s prostorskim izvedbenim aktom Odlokom o občinskem prostorskem načrtu Občine Ljutomer (Uradno glasilo Občine Ljutomer, št. 2/2015, v nadaljevanju OPN) in sicer šesti odstavek 54. členom OPN, ki določa, da morajo biti nezahtevni in enostavni objekti manjši od 30 m2 tlorisne površine odmaknjeni 1,5 m od parcelne meje sosednjega lastnika, manjši odmik pa je dopusten s pisnim (overjenim) soglasjem soseda (1. točka izreka). Rok za izvršitev 1. točke izrekate odločbe je 30 dni od vročitve odločbe (2. točka izreka). V primeru neizpolnitve odrejene obveznosti bo uveden postopek izvršbe nedenarne obveznosti, ki se bo opravil s prisilitvijo (3. točka izreka). 4. točka izreka temelji na določilih 93. člena Gradbenega zakona (v nadaljevanju GZ). Tožnika kot zavezanca morata o izvršitvi odločbe takoj obvestiti medobčinsko inšpektorico (5. točka izreka). Pritožba zoper odločbo ne zadrži izvršitve odločbe (6. točka izreka). O morebitnih stroških bo izdan poseben sklep (7. točka izreka).

2. Iz izpodbijane odločbe izhaja, da je Medobčinski inšpektorat in redarstvo občin Ljutomer, Križevci, Radenci, Razkrižje, Veržej (v nadaljevanju MIR) na podlagi prijave po uradni dolžnosti začel z izrednim inšpekcijskim nadzorom in je obravnaval prejeto prijavo, ki se nanaša na gradnjo nadstreška na parc. št. 545 k.o. ... Ob ogledu dne 10. 9. 2020 je bilo ugotovljeno, da je na parc. št. 546/7 in 545 k.o. ..., v delu ob stanovanjski stavbi pred vhodom v garažo, postavljen nadstrešek, ki je na parcelni meji ali tik ob parcelni meji s parc. št. 546/1 k.o. ... Višina stebrov ob stavbi je 2,9 m, višina sprednjih stebrov je 2,4 m, širina nadstreška je 4,4 m, dolžina pa 4,5 m. Stebri so železni, rjave barve. Streha je enokapnica, kritina pločevina. Po vpogledu v elektronsko zemljiško knjigo je bilo ugotovljeno, da sta solastnika parc. št. 545 k.o. ... tožnika, lastnik parc. št. 546/7 k.o. ... pa je A. A. Inšpektorica je na podlagi dejanskega stanja ugotovila, da tožnika ne izpolnjujeta potrebnih pogojev za postavitev nadstreška. Nezahtevni in enostavni objekti, manjši od 30 m2 tlorisne površine ali nižje od 3 m višine, morajo biti odmaknjeni od 1,5 m od parcele sosednjega lastnika, dopusten manjši odmik je dovoljen s pisnim soglasjem soseda, ki ga pa tožnika nista predložila.

3. Tožnika sta se zoper prvostopenjsko odločbo pritožila, o pritožbi je odločala županja Občine Ljutomer in pritožbo zavrnila kot neutemeljeno.

4. Tožnika sta vložila tožbo v upravnem sporu. Navajata, da sta že v predhodnem postopku zatrjevala, da sta soglasje soseda imela že od 5. 5. 1997 dalje. V posledici tega sta tožeči stranki dobili soglasje za postavitev betonske škarpe na mejo med obema parcelama. Pisno soglasje je v spisu, zato je neutemeljen očitek tožene stranke, da soglasje, ki je brez datuma, ne pomeni soglasja za postavitev betonske škarpe oz. v nadaljevanju nadstreška. Pri tem tožeči stranki opozarjata, da sta prvostopenjski organ tožene stranke opozorila, da ima sosed črno gradnjo na parc. št. 546/1 k.o. ..., ki je dejansko zgrajena na mejo oz. betonsko škarpo tožečih strank na parc. št. 546/7 k.o. ... Organa tožene stranke nista ukrepala, čeprav sta bila opozorjena s strani tožečih strank. Tožnika predlagata, da sodišče izpodbijano odločbo kot nezakonito odpravi in priglašata stroške postopka.

5. Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da je tožba neutemeljena. Nesporno je, da sta tožeči stranki na parc. št. 546/7 (in delno tudi na parc. št. 545) k.o. ... postavili nadstrešek pred vhodom v garažo. Nadstrešek meji na parc. št. 546/1 k.o. ... Nesporno je tudi, da je višina stebrov postavljenega objekta ob stavbi 2, 9 m, višina sprednjih stebrov je 2,4 m, širina nadstreška je 4,4 m, dolžina pa 4,5 m. Skladno z določbo in 3. člena GZ spada garaža z nadstreškom med gradbene inžinerske objekte. Gre za enostaven objekt, za katerega ni potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje, vendar pa nadstrešek ni oddaljen vsaj 1,5 m od mejne črte parc. št. 546/1 k.o. ..., na katero meji. Zgrajeni objekt je nedvomno postavljen v nasprotju s šestim odstavkom 54. člena Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Ljutomer - OPN. Slednji v navedenem členu med drugim določa, da morajo biti nezahtevni objekti manjši od 30 m2 tlorisne površine, odmaknjeni 1,5 m od parcelne meje sosednjega lastnika. Manjši odmik je dopusten samo s pisnim overjenim soglasjem soseda, ki ga pa tožnika nista predložila.

6. Sodišče je na seji dne 9. 3. 2023 sprejelo sklep, opr. št. II U 151/2022, da v zadevi na podlagi tretje alineje drugega odstavka 13. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) odloča sodnica posameznica, glede za predmetno zadevo relevanten obseg in vrsto dejanskih ter pravnih vprašanj, saj je prvenstveno sporna pravilnost izvedenega postopka za izdajo izpodbijane odločbe.

7. Sodišče je v skladu z določili ZUS-1 in 22. ter 23. členom Ustave RS izvedlo glavno obravnavo, do katere ima tožeča stranka pravico, saj se stranki šele pred sodiščem srečata v enakopravnem položaju. Izvedba glavne obravnave zagotavlja pravico do učinkovitega sodnega pravnega varstva pravic, med katerimi je tudi pravica do poštenega postopka, kar ustreza tudi 6. členu Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic (EKČP) in 47. členu Listine EU o temeljnih pravicah. Sodišče je zato v zadevi odločilo po opravljeni glavni obravnavi (prvi odstavek 51. člena ZUS-1).

8. Sodišče je v dokaznem postopku vpogledalo v izpodbijano odločbo z dne 9. 12. 2020, odločbo Občine Ljutomer z dne 25. 1. 2020, priložene fotografije in izrisi parcel ter vse listine, ki se nahajajo v upravnem in sodnem spisu, ter zaslišalo tožnika kot stranki.

**K točki I izreka:**

9. Tožba je utemeljena.

10. Med strankami je sporen ukrep, ki ga je z izpodbijano odločbo izrekel Medobčinski inšpektorat in redarstvo Občin Ljutomer, da morata tožnika na lastne stroške odpraviti nepravilnosti, nastale s postavitvijo nadstreška tako, da nosilne stebre nadstreška in del strehe odstranita iz parc. št. 546/7 k.o. ... v razdalji najmanj 1,5 m od parcelne meje s parc. št. 546/1 k.o. ... in vzpostavita v prejšnje stanje. V primeru neizpolnitve bo uveden postopek izvršbe nedenarne obveznosti, s prisilitvijo.

11. Inšpekcijski nadzor je bil opravljen nad gradnjo, za katero po Gradbenem zakonu (v nadaljevanju GZ) ni predpisano gradbeno dovoljenje, v delu, ki se nanaša na skladnost s prostorskimi izvedbenimi akti in drugimi predpisi občine, v okviru izvirne pristojnosti občine opravljajo občinski inšpektorji ali inšpektorice ali skupni občinski inšpektorji ali inšpektorice, ki delujejo v okviru skupne občinske uprave, na katere območju se objekt izvaja ali na katerem je objekt zgrajen (drugi odstavek 8. člena GZ).

12. Glede vseh postopkovnih vprašanj, ki niso urejena z Zakonom o inšpekcijskem nadzoru (v nadaljevanju ZIN) ali s posebnim zakonom (GZ), se uporablja zakon, ki ureja splošni upravni postopek. V zvezi z načinom vodenja upravnega postopka sodišče pojasnjuje, da Zakon o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) določa, da je mogoče odločiti v skrajšanem postopku, če gre za nujne ukrepe v javnem interesu, ki jih ni mogoče odlagati, pa so dejstva na katera se mora opirati odločba, ugotovljena ali pa vsaj verjetno izkazana (4. točka prvega odstavka 144. člena ZUP). Izdaja odločbe v skrajšanem postopku je torej mogoča, če gre za nujne ukrepe v javnem interesu, ki jih ni mogoče odlagati. V zadevah, kot je obravnavana, je odločitev o vrsti ugotovitvenega postopka med drugim odvisna od nujnosti inšpekcijskega ukrepanja v konkretni zadevi, torej od presoje, ali gre za ravnanja, ki jih ni mogoče odlagati.

13. V obravnavani zadevi je prvostopenjski organ za ugotovitev relevantnih okoliščin v postopku opravil dejanja, kot so oprava ogleda ter pridobitev dodatnih podatkov (vpogled v elektronsko zemljiško knjigo o lastništvu parc.). To pomeni, da je prvostopenjski organ izvajal poseben ugotovitveni postopek in po oceni sodišča ne gre za nujni ukrep v javnem interesu (ki lahko utemeljujejo skrajšani ugotovitveni postopek). Poseben ugotovitveni postopek je treba voditi skladno z določbami 146. člena ZUP, kar pomeni, da stranka lahko sodeluje pri izvedbi dokazov, da je pred odločitvijo seznanjena s končnimi rezultati ugotovitvenega postopka in da mora imeti možnost, da se o njih izreče pred izdajo odločbe.

14. Tako po določbah ZUP kot po določbah ZIN imajo zavezanec, njegov zakoniti ali statutarni zastopnik, pooblaščenec in odgovorna oseba zavezanca varovano pravico do sodelovanja pri izvajanju neposrednih procesnih dejanj, na primer pri zaslišanju prič, postavljanju in zaslišanju izvedencev, ogledih ipd., zato jih je inšpektor o tem dolžan seznaniti in jim omogočiti sodelovanje.1

15. V obravnavani zadevi je bil opravljen inšpekcijski ogled predmetne nadstrešnice na kraju samem, vendar brez prisotnosti tožečih strank kot inšpekcijskih zavezancev, kateri na ogled nista bili vabljeni. Tožeči stranki je bil s pozivom z dne 22. 10. 2018 sicer poslan zapisnik o opravljenem inšpekcijskem ogledu z dne 28. 9. 2018, inšpektorica pa je tožečo stranko pozvala, da lahko v roku 5 dni poda pripombe in se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločitev ter predloži dokumentacijo. Vendar inšpektorica tožeči stranki ni dala možnosti, da je na ogledu prisotna in da se na kraju samem seznani z ugotovitvami inšpekcijskega nadzora ter poda nanje ustno svoje pripombe.

16. Ugotovitveni postopek je namenjen temu, da se strankam omogoči, da uveljavijo in zavarujejo svoje pravice in pravne koristi, ki pa jih lahko zavarujejo le na način, da so z ugotovitvami organa pred izdajo odločbe seznanjene, da se lahko o njih primerno izjavijo.2 V primeru, ko je treba opraviti ogled, je po prvem odstavku 154. člena ZUP ustna obravnava obvezna. Nanjo je treba povabiti stranke in jim dati možnost, da se na obravnavi izrečejo o vseh okoliščinah, ki so pomembne za odločitev.3 Ogled je namreč sam po sebi oblika ustne obravnave, le da se v tem primeru ustna obravnava (deloma) izvede zunaj sedeža organa, tako se tudi pri ogledu zagotovijo enake procesne pravice strank in drugih udeležencev kot pri ustni obravnavi.4 Torej bi tožeči stranki kot stranki upravnega postopka bilo treba dati možnost, da se ogleda udeleži.5

17. Iz zapisnika o inšpekcijskem ogledu, ki ga je opravila inšpektorica dne 10. 9. 2020 izhaja, da je na parc. št. 546/7 in parc. št. 545 k.o. ..., v delu ob stanovanjski stavbi pred vhodom v garažo, postavljen nadstrešek, ki je na parcelni meji ali tik ob parcelni meji s parc. št. 546/1 k.o. ... Višina stebrov ob stavbi je 2,9 m, višina sprednjih stebrov je 2,4 m, širina nadstreška je 4,4 m, dolžina je 4,5 m. Stebri so železni, rjave barve, streha je enokapna s pločevinasto kritino.

18. Ugotovljeno je bilo, da gre za objekt površine do 20 m2, enostaven objekt, za katerega gradbeno dovoljenje za gradnjo in prijava začetka gradnje nista pogoj, glede na prilogo 1 iz Uredbe o razvrščanju objektov (v nadaljevanju Uredba, Ur. l. RS št. 37/18). Po vpogledu v elektronsko zemljiško knjigo je bilo ugotovljeno, da sta tožnika sta solastnika parc. št. 545, medtem ko je tožnik A. A. lastnik parc. št. 546/7 k.o. ...

19. Inšpekcijski ukrep se glasi na oba tožnika, odstranitev nosilnih stebrov nadstreška in del strehe iz parc. št. 546/7 k.o. ... od meje s parc. št. 546/1, čeprav je v postopku bilo ugotovljeno, da je tožnik A. A. lastnik nepremičnine parc. št. 546/7 k.o. ... Izrek izpodbijane odločbe se glasi na odstranitev nosilnih stebrov nadstreška in del strehe iz parc. št. 546/7 k.o. ... od meje s parc. št. 546/1 k.o. ... Glede na dejstvo, da je bilo v inšpekcijskem nadzoru ugotovljeno, da je tako na parc. št. 546/7 in parc. št. 545 k.o. ... postavljen sporni nadstrešek je izrek izpodbijane odločbe v nasprotju z obrazložitvijo oziroma v izpodbijani odločbi ni obrazloženo ali je mogoče sporno nadstrešnico odstraniti samo iz parc. št. 546/7 k.o. ..., tako da bo objekt skladen z OPN.

20. Nadalje je iz predložene fotografije tožnikov v upravnem spisu (list št. A10) razvidna sporna nadstrešnica, tik pod balkonom, ob stanovanjski stavbi pred vhodom v garažo. V upravnem sporu zaslišana tožnika sta potrdila, da gre za sporni nadstrešek. Tožnik A. A. je izpovedal, da je nadstrešek bil prvotno postavljen s tendo, že pred 20 leti. Sosed B. B. je zidal nad tožnikovo škarpo in je z njegovega objekta tekla voda na tožnikovo parcelo. Tožnik pove, da je zato postavil pločevinasto streho namesto tende, kar je zaslišana potrdila tudi njegova žena tožnica C. C. Slednja je tudi izpovedala, da je sosed podpisal, da sta lahko tožnika gradila škarpo in garažo, vendar je sosed nad njuno škarpo zazidal svojo zgradbo. Sporni stebri nadstreška so postavljeni zraven škarpe.

21. Na glavni obravnavi pooblaščenec tožeča stranka pojasni, da je bila škarpa, nad katero je zgrajen nadstrešek, zgrajena 1996, za katero je sosed B. B. podal soglasje. Nadstrešek pa je bil zgrajen 2019, medtem ko je tožnik A. A. izpovedal, da je bil nadstrešek postavljen s tendo že pred 20 leti. V postopku torej ni raziskano, kdaj je bil prvotno postavljen nadstrešek, saj je od tega odvisna tudi skladnost z OPN. Glede na tako ugotovljena dejstva bo mogoče odgovoriti na vprašanje ali sta tožnika ob postavitvi spornega objekta pridobila pisno (overjeno) soglasje soseda, za odmik manjši od 1,5 m od parcelne meje sosednjega lastnika.

22. Sodišče glede na obrazloženo ugotavlja, da so v postopku bila kršena pravila upravnega postopka, saj tožeči stranki v postopku ni bila dana možnost prisotnosti na inšpekcijskem ogledu (3. točka drugega odstavka 237. člena ZUP) ter je izrek izpodbijane odločbe v nasprotju z obrazložitvijo, tako, da odločbe ni mogoče preizkusiti (7. točka drugega odstavka 237. člena ZUP). Ker je v konkretnem primeru podana bistvena kršitev pravil postopka, na obstoj katerih pazi sodišče po uradni dolžnosti, pomeni, da je to v vsakem primeru razlog za odpravo odločbe. V tem primeru se sodišču ni treba opredeljevati do drugih tožbenih navedb.

23. Sodišče je tožbi ugodilo po 3. točki prvega odstavka 64. člena ZUS-1, izpodbijani upravni akt odpravilo in v skladu s tretjim odstavkom navedenega člena zadevo vrnilo organu prve stopnje v ponoven postopek. Pri tem je tožena stranka vezana na pravno mnenje sodišča glede na njegova stališča, ki se tičejo postopka (četrti odstavek 64. člena ZUS-1). V ponovnem postopku bo moral organ prve stopnje odpraviti storjeno kršitev upravnega postopka in tožeči stranki dati možnost, da se ustno na obravnavi oziroma na ogledu nadstreška na kraju samem izjavi o vseh za odločitev relevantnih dejstvih, okoliščinah ter izvedenih dokazih in nato ponovno odločiti o zadevi.

**K točki II izreka:**

24. V skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka. Po določilu četrtega odstavka 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu je tožeča stranka, ki jo zastopa odvetnik kot pooblaščenec, upravičena do povrnitve priglašenih stroškov v višini 385,00 EUR z 22% DDV, ki jih je sodišče naložilo v plačilo toženi stranki.

25. Obresti od zneska pravdnih stroškov je sodišče tožeči stranki prisodilo od dneva zamude, tožena stranka pa bo prišla v zamudo, če stroškov ne bo poravnala v paricijskem roku (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika – OZ v zvezi s 378. členom OZ – enako tudi načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 13. 12. 2006).

1 Polonca Kovač…et al., Inšpekcijski nadzor, Razprave, sodna praksa in komentar zakona, Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana 2016, str. 232. 2 Enako Komentar ZUP k 146. členu, 2. knjiga, Uradni list Republike Slovenije, Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani, Ljubljana 2020, str. 128 – 134. 3 Tako tudi UPRS sodba II U 14/2018-12 z dne 20. 1. 2021. 4 Enako Komentar ZUP k 154. členu, 2. knjiga, Uradni list Republike Slovenije, Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani, Ljubljana 2020, str. 170. 5 Tako tudi UPRS sodba I U 1541/2016 z dne 17. 1. 2018.