Jedro

Sodna poravnava predstavlja dedni dogovor, ki ga je zapuščinsko sodišče v sklepu o dedovanju tudi upoštevalo, zmotno pa ni ugotovilo, da sta dediča zapuščine tako sin pokojnika, kakor tudi pritožnica vsak do ½. S tem, ko je dedič v sodni poravnavi priznal pritožnici pravico, da deduje osebno vozilo iz zapuščine, ni bilo več sporno dejstvo, zaradi katerega je bila pritožnica iz zapuščinskega postopka napotena na pravdo, da dokaže obstoj zunajzakonske skupnosti.

Izrek

I. Pritožbi zoper sklep o dedovanju se ugodi in se sklep o dedovanju v 1/II. točki spremeni tako, da se glasi: „Za dediča premoženja iz točke 1/I izreka tega sklepa se na podlagi zakona razglasita: zapustnikov sin B. M, do ½ ; zapustnikova zunajzakonska partnerica M. K., do ½ .“

II. Pritožba zoper popravni sklep se zavrne in se potrdi popravni sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklenilo, da v zapuščino po pokojnem F. M. spada naslednje premoženje: ¼ delež na nepremičnini posamezni del št. 15 v stavbi št. Y k.o. X (1); denarna sredstva na TRR št. XXX ; denarna sredstva na računu s knjižico št. XXX; neregistrirano osebno vozilo znamke Volkswagen Golf, 1,6, št. šasije XXX, št. motorja Y (točka 1/I), vrednost premoženja je bila ocenjena v višini 24.333,53 EUR (točka 2/I), za dediča premoženja je bil na podlagi zakona razglašen zapustnikov sin B. M. (točka II), prvo sodišče pa je tudi odredilo, da se po pravnomočnosti sklepa o dedovanju v zemljiško knjigo po uradni dolžnosti vknjiži lastninska pravica na nepremičnini na B. M. ter da sme dedič B. M. prevzeti v last denarna sredstva zapustnika na bančnih računih, M. K. pa prevzame v last osebno vozilo Golf (točka 2/III).

2. Pritožnica zoper sklep o dedovanju vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov in v nadaljevanju navaja, da je dedič B. M. (2) priznal sodedinji pritožnici dedno pravico v sodni poravnavi. V sodni poravnavi je zapisano, da so med dedičem in pritožnico razrešena vsa medsebojna sporna razmerja, ki izhajajo iz pravdnih zadev III P 79/2010 in II P 279/210. S sklenitvijo sodne poravnave je dedič priznal pritožnici pravico do dedovanja in s tem status zunajzakonske partnerice, pritožnica pa se je zato zavezala plačati dediču več, kot bi mu sicer pripadalo, dedič pa je v poravnavi tudi priznal, da nepremičnine v A. in B. ne predstavljajo del zapuščine. Sodišče prve stopnje je zato zmotno ugotovilo dejansko stanje.

3. Dedič B. M. je vložil odgovor na pritožbo, v katerem navaja, da pritožnica ni dedinja, zato nima pravnega interesa za vložitev pritožbe. V pritožbi ne navaja, da bi ji po pokojnem F. M. pripadalo karkoli drugega, kot je dobila na podlagi izpodbijanega sklepa. Dedič predlaga, da se pritožba zavrne in potrdi sklep o dedovanju.

4. Pritožnica vlaga pritožbo tudi zoper popravni sklep, v kateri navaja razloge, zaradi katerih meni, da je med pritožnico in pokojnim obstaja zunajzakonska skupnost. 5. Pritožba zoper sklep o dedovanju je utemeljena, pritožba zoper popravni sklep ni utemeljena.

6. Dedič je v pravdni zadevi III P 79/2010 vložil tožbo zoper pritožnico, v kateri je zahteval, da pritožnica vrne denar v zapuščino in prizna lastninski delež pokojnika na nepremičninah, pritožnica pa je s tožbo zoper dediča v pravdni zadevi II P 279/210 zahtevala, da se ugotovi obstoj zunajzakonske skupnosti s pokojnim. Dedič in pritožnica sta sklenila sodno poravnavo, iz katere izhaja, da sta se v pravdnem postopku za potrebe zapuščinskega postopka po pokojnem F. M. dogovorila, da iz zapuščine pritožnica deduje osebno vozilo, vse ostalo premoženje pa deduje dedič. Pritožnica se je zavezala dediču plačati tudi znesek 46.000,00 EUR, na ta način sta pravdni stranki rešili vsa medsebojna sporna razmerja, zaradi katerih je dedič vložil tožbo zoper pritožnico glede obsega premoženja, ki spada v zapuščino, pritožnica pa tožbo na ugotovitev, da je s pokojnim živela v zunajzakonski skupnosti. Posledica takšnega dogovora je bil umik tožbenega zahtevka pritožnice na ugotovitev obstoja zunajzakonske skupnosti, ker ji je dedič v III. točki sodne poravnave priznal pravico, da iz zapuščine deduje osebno vozilo, s tem pa ji je priznal dedno pravico.

7. Sodna poravnava predstavlja dedni dogovor, ki ga je zapuščinsko sodišče v sklepu o dedovanju tudi upoštevalo v III. točki, zmotno pa ni ugotovilo, da sta dediča zapuščine tako sin pokojnika, kakor tudi pritožnica vsak do ½. S tem, ko je dedič v sodni poravnavi priznal pritožnici pravico, da deduje osebno vozilo iz zapuščine, ni bilo več sporno dejstvo, zaradi katerega je bila pritožnica iz zapuščinskega postopka napotena na pravdo, da dokaže obstoj zunajzakonske skupnosti. Sodna poravnava, ki dejansko predstavlja dedni dogovor, ni bila vnesena v sklep o dedovanju, ker to ne izhaja iz vsebine sodne poravnave, zapuščinsko sodišče pa jo je pravilno upoštevalo v okviru odredb, ki jih je izdalo v izpodbijanem sklepu (točka III).

8. Pritožba M. K. zoper sklep o dedovanju je utemeljena, zato je pritožbeno sodišče sklep o dedovanju v 1/II. točki izreka spremenilo tako, da je določilo tudi pritožnico kot dedinjo, s tem, da vsak dedič na podlagi zakona deduje ½ zapuščine. Kot je bilo že pojasnjeno, je sodišče prve stopnje pri delitvi zapuščine upoštevalo dogovor dedičev iz sodne poravnave in v skladu s tem dogovorom razdelilo zapuščino med dediča (3).

9. S popravnim sklepom je sodišče prve stopnje popravilo tretji stavek obrazložitve sklepa o dedovanju, ker je prišlo do očitne pisne napake, saj ni bila v celoti povzeta izjava dediča, da med pritožnico in pokojnikom ni obstajala zunajzakonska skupnost. Sodišče prve stopnje je popravilo očitno pisno napako v obrazložitvi sklepa o dedovanju, kar je v skladu z določbami 328. člena v zvezi s 332. členom Zakona o pravdnem postopku in 163. členom Zakona o dedovanju. Pritožba zoper popravni sklep je zato neutemeljena, zato jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in potrdilo popravni sklep sodišča prve stopnje.

- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - (1) V nadaljevanju nepremičnina.

(2) V nadaljevanju dedič.

(3) Med dedičema tudi ni spora o delitvi zapuščine, kot ga je odredilo sodišče prve stopnje v sklepu o dedovanju.