Jedro

Taksna obveznost za postopek o predlogu za odlog izvršbe nastane le v primeru, ko upnik predlaga odlog pri sodišču. Postopek z upnikovim predlogom za odlog izvršbe na premičnine je v celoti prepuščen izvršitelju. Izvršitelj v primeru, ko upnik predlogu za odlog soglasja dolžnika ne priloži, nadaljuje z opravljanjem izvršilnih dejanj, o čemer upnika le obvesti. Zato sodišče prve stopnje ni imelo podlage za pozivanje izvršitelja, da predloži upnikov predlog za odlog izvršbe z rubežem dolžnikovih premičnin, podan brez soglasja dolžnika, in posledično za odločitev. Za upnika glede na navedeno ni nastala taksna obveznost ob vložitvi predloga za odlog izvršbe pri izvršitelju, na kar ne vpliva, da je sodišče prve stopnje o predlogu za odlog izvršbe v konkretni zadevi odločilo.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep v zvezi s popravnim sklepom z dne 3. 10. 2017 spremeni tako, da se ugovoru upnika zoper plačilni nalog z dne 28. 7. 2017 ugodi in se navedeni plačilni nalog razveljavi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom v zvezi s popravnim sklepom z dne 3. 10. 2017 je sodišče prve stopnje ugovor upnika z dne 22. 12. 2015 (pravilno: 28. 8. 2017) zoper plačilni nalog zavrnilo.

2. Zoper sklep se je upnik po pooblaščencu pravočasno pritožil in predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in plačilnega naloga ter ustavitev postopka odmere sodne takse. Poudarja, da ni nastala taksna obveznost, ker v predmetni zadevi pred sodiščem ni vložil predloga za odlog izvršbe.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Višje sodišče pritrjuje upniku, da nastane taksna obveznost za postopek o predlogu za odlog izvršbe le v primeru, ko upnik predlaga odlog pri sodišču. 1. točka prvega odstavka 5. člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1) namreč predpisuje nastanek taksne obveznosti za vsak postopek, ki ga vodi sodišče, ob vložitvi tožbe, predloga za začetek postopka ali pravnega sredstva, če je ta vloga dana na zapisnik, pa ob dokončanju zapisnika, razen če ni v naslednjih točkah določeno drugače. Tarifna številka 4.0.1 Taksne tarife ZST-1, znotraj katere je predpisana sodna taksa za postopek o predlogu za odlog izvršbe, govori o postopku pred sodiščem prve stopnje.

5. V izvršbi na premičnine opravlja neposredna izvršilna dejanja izvršitelj. Postopek z upnikovim predlogom za odlog izvršbe na premičnine je v skladu s četrtim odstavkom 72. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) v celoti prepuščen izvršitelju. V skladu z navedeno določbo izvršitelj ni pooblaščen za odločanje o upnikovem predlogu za odlog izvršbe, tako kot je to predvideno za odločanje v drugih primerih, ko je treba predlog vložiti pri sodišču, temveč le evidentira čas odloga in o tem obvesti sodišče, če je izpolnjen pogoj, da je predlogu za izvršbo priložena tudi listina, iz katere izhaja soglasje dolžnika z odlogom.

6. V novelirani določbi 72. člena ZIZ (16. člen novele ZIZ-J, veljavne od 30. 7. 2014) je postopek odloga premičninske izvršbe na predlog upnika poenostavljen in ne predvideva več niti postopanja izvršitelja pri pridobivanju dolžnikovega soglasja niti odločanja sodišča v primeru, ko ni dolžnikovega soglasja z odlogom (prej veljavna tretji in četrti odstavek 72. člena ZIZ). Na podlagi ureditve v četrtem odstavku 72. člena ZIZ je mogoče zaključiti, da izvršitelj v primeru, ko upnik predlogu za odlog soglasja dolžnika ne priloži, nadaljuje z opravljanjem izvršilnih dejanj, o čemer upnika le obvesti.

7. V predmetni zadevi zato sodišče prve stopnje ni imelo podlage za pozivanje izvršitelja, da predloži upnikov predlog za odlog izvršbe z rubežem dolžnikovih premičnin, podan brez soglasja dolžnika, in posledično za odločitev na podlagi drugega odstavka 72. člena ZIZ. Veljavni drugi odstavek 72. člena ZIZ namreč predvideva odločanje sodišča o upnikovem predlogu za odlog izvršbe, kadar upnik tak predlog vloži pri sodišču, določba četrtega odstavka istega člena, ki se nanaša na odlog izvršbe, ki se vloži pri izvršitelju, pa je specialna in odločanja o predlogu ne predvideva.

8. Za upnika glede na navedeno ni nastala taksna obveznost ob vložitvi predloga za odlog izvršbe pri izvršitelju, na kar ne vpliva, da je sodišče prve stopnje o predlogu za odlog izvršbe v konkretni zadevi odločilo. Plačilni nalog z dne 28. 7. 2017 je bil tako izdan nepravilno in je upnikov ugovor utemeljen. Višje sodišče je zato pritožbi zoper izpodbijani sklep ugodilo in odločilo tako, kot je razvidno iz izreka tega sklepa (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 15. členom ZIZ in s tretjim odstavkom 34.a člena ZST-1).