Jedro

Višina odškodnine ne more biti predmet vmesne odločbe v smislu 315.čl. ZPP v zvezi s 37.čl. ZNP, saj se vmesno odločbo izda le v primeru, če sta sporna tako podlaga kot višina tožbenega zahtevka, pa je glede podlage stvar zrela za odločbo. Le v takem primeru sodišče, če je to smotrno, izda najprej odločbo samo o podlagi zahtevka. Z izpodbijanim sklepom pa je sodišče odločilo o višini zahtevka in to ne v dajatveni, temveč v ugotovitveni obliki.

Izrek

Pritožbama se ugodi, izpodbijani sklep se r a z v e l j a v i in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnje odločanje.

Obrazložitev

Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijanim sklepom pod točko 1 izreka odločilo, da se ugodi predlogu nasprotnih udeležencev in se poleg dela parcel št. 723/2, 724 in 723/1 v zvezi s katerimi je bil izdan sklep o uvedbi razlastitvenega postopka dne 04.06.2001, nasprotnim udeležencem odvzamejo še ostali deli navedenih treh parcel ter v celoti parceli št. 726/1 (na kateri stoji stanovanjska hiša) in parcela št. 723/3. Pod točko 2 izreka pa je ugotovilo, da vrednost nepremičnin, ki so predmet razlastitvenega postopka, znaša 92.693.663,00 SIT.

Zoper sklep se pritožuje predlagateljica postopka in nasprotni udeleženci po pooblaščenki.

Mestna občina N.G. v pritožbi opozarja, da je z izpodbijanim sklepom odvzeta nasprotnim udeležencem lastninska pravica na skupno 1482 m2 zemljišča kljub temu, da jih je predlagateljica dejansko potrebovala za obvoznico samo 334 m2. Po lokacijskem načrtu in v skladu s projektom je bilo namreč potrebno pridobiti zgolj posamezne dele zemljišč, ki so v lasti nasprotnih udeležencev, tako da jim ostane še 648 m2 površine na parcelah št. 724, 723/2 in 723/1, torej dovolj zemlje za nadaljnjo uporabo in obdelavo. Glede odvzema parcele št. 723/3 s stanovanjsko hišo in parcele št. 726/1 pa predlagateljica navaja, da sta po projektu obvoznice dovolj fizično odmaknjeni od predvidenega krožišča in nista zajeti v traso obvoznice, zato ni podlage za njuno razlastitev. Odločitev sodišča temelji na mnenju izvedencev o bistveno poslabšanem položaju razlaščencev zaradi odvzema dela nepremičnin, čeprav je šlo zgolj za pavšalne navedbe o povečanju hrupa, izpušnih plinov in vibracij, brez ustreznih meritev pa ni mogoče dokazati dejanskega obstoja teh okoliščin. Projektna dokumentacija je bila revidirana v Ljubljani tako s strani prometnih strokovnjakov kot strokovnjakov za meritve hrupa in varstva okolja. Dejstvo je, da se je stanovanjska hiša že pred izgradnjo obvoznice nahajala ob prometni cesti. Predlaga razveljavitev sklepa.

Nasprotni udeleženci pa v svoji pritožbi opozarjajo, da je sodišče v obravnavanem primeru z vmesnim sklepom dejansko odločalo o okoliščinah, ki vplivajo na višino zahtevka, ne pa na njegov temelj, čeprav Zakon o pravdnem postopku predvideva izdajo vmesne sodbe le v primeru, kadar sta sporna tako podlaga kot višina tožbenega zahtevka in ko je glede podlage stvar zrela za odločbo. Sodišče je z ugotovitvijo vrednosti 92.693.663,00 SIT določilo vrednost nepremičnine na dan 17.12.2003, čeprav je bila valorizacija izdelana v juliju 2003, to je pet mesecev pred izdajo sklepa, sklep pa tudi onemogoča nadaljnje revalorizacije na čas, ko bo sodišče odločalo o višini odškodnine za razlaščeno nepremičnino v skladu s 24.čl. Zakona o stavbnih zemljiščih. Po mnenju pritožnikov pa bi sodišče pri ugotavljanju višine odškodnine moralo upoštevati tudi škodo na rastju, saj imajo pravico do enakovredne nepremičnine, v kar je zajeta tudi hortikultura.

Pritožbi sta utemeljeni.

Nasprotni udeleženci v pritožbi utemeljeno opozarjajo, da sodišče prve stopnje niti v procesnih predpisih (Zakon o pravdnem postopku - ZPP in Zakon o nepravdnem postopku - ZNP), niti v Zakonu o stavbnih zemljiščih (ZSZ) ni imelo podlage za izdajo vmesnega sklepa, s katerim je ugotovilo vrednost nepremičnin, ki so predmet razlastitvenega postopka. Cilj tega nepravdnega postopka je izdaja sklepa o razlastitvi nepremičnin, zato bo v zvezi s tem izdana konstitutivna odločba, kar med udeleženci postopka glede parcel št. 724, 723/2 in 723/1 vsaj v površini 334 m2 ni sporno. Razlastitev pa ima za posledico, da mora razlastitveni upravičenec lastniku zagotoviti drugo enakovredno nepremičnino ali plačati odškodnino. Višina odškodnine zato ne more biti predmet vmesne odločbe v smislu 315.čl. ZPP v zvezi s 37.čl. ZNP, saj se vmesno odločbo izda le v primeru, če sta sporna tako podlaga kot višina tožbenega zahtevka, pa je glede podlage stvar zrela za odločbo. Le v takem primeru sodišče, če je to smotrno, izda najprej odločbo samo o podlagi zahtevka. Z izpodbijanim sklepom pa je sodišče odločilo o višini zahtevka in to ne v dajatveni, temveč v ugotovitveni obliki.

Utemeljena pa je tudi pritožba predlagateljice postopka zoper prvo točko izreka sklepa, s katerim je bilo odločeno o odvzemu tistih nepremičnin, glede katerih razlastitveni postopek ni bil uveden. Ta sklep je najmanj preuranjen, saj sklep o razlastitvi nepremičnin v površini, kot je to predlagala predlagateljica postopka in glede katerih je uveden razlastitveni postopek s sklepom sodišča z dne 4.6.2001, še ni bil izdan. Dokler tak sklep ni izdan, pa tudi ni mogoče odločiti o končnem odvzemu preostalih (delov) nepremičnin (2.odst. 24.čl. ZSZ). Že zato je moralo pritožbeno sodišče razveljaviti tudi odločitev prvostopenjskega sodišča pod točko 1 izreka sklepa. V nadaljevanju postopka bo potrebno glede predloga nasprotnih udeležencev, naj se jim odvzamejo vse njihove nepremičnine, izhajati iz smisla in namena 24.čl. ZSZ, ki določa, da lahko razlaščenec, kateremu se zaradi odvzema dela njegovih nepremičnin položaj bistveno poslabša, predlaga odvzem ostalih nepremičnin, ki jih ima na območju, kjer razlastitev poteka. Pogoj za razlastitev ostalih zemljišč je torej, da zaradi razlastitve dela nepremičnin za lastnika uporaba preostalih nepremičnin izgubi gospodarski pomen oziroma ta postane bistveno slabši. V zvezi s tem bo zato potrebno oceniti tako površino zemljišč, ki jih imajo nasprotni udeleženci v lasti, kot površino tistega zemljišča, ki je bilo potrebno za izgradnjo obvoznice in zato predmet začetka postopka o razlastitvi, kot tudi, ali nasprotni udeleženci ostalih nepremičnin ne morejo več v enaki meri uporabljati zaradi tega, ker je sedaj njihovo zemljišče za odvzeti del nepremičnin zmanjšano in so zato pogoji uporabe preostalih delov zemljišč bistveno slabši.