Jedro

Tožnica ni nadomeščala C. C., saj je slednja, preden je dne 1. 8. 2021 prišlo do mirovanja njenih pravic iz delovnega razmerja opravljala delo vodje sektorja, tožnica pa je opravljala delovne naloge na področju prenosa stanovanj in stanovanjske problematike, potreba po opravljanju teh nalog pa je bila trajne narave. Ker je bil razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas po 2. točki prvega odstavka 68. člena Zakona o javnih uslužbencih fiktiven, je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je na podlagi 56. člena ZDR-1 prišlo do transformacije pogodbe o zaposlitvi v nedoločen čas.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje.

II.Tožena stranka je dolžna za tožečo stranko povrniti stroške pritožbenega postopka v višini 279,99 EUR na račun Delovnega sodišča v Mariboru, št. ..., sklic ... v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka roka dalje do plačila.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je razveljavilo sklepa toženke z dne 3. 7. 2024 in z dne 7. 8. 2024 (točka I izreka), ugotovilo, da tožnici delovno razmerje ni prenehalo dne 31. 7. 2024, ampak še vedno traja in toženki naložilo, da jo pozove nazaj na delo po pogodbi o zaposlitvi z dne 27. 3. 2024 s pripadajočimi aneksi (točka II izreka). Ugotovilo je, da je tožnica pri toženki v delovnem razmerju za nedoločen čas (točka III izreka) in toženki naložilo, da tožnici plača nadomestilo plače, za čas od 31. 8. 2024 do 27. 2. 2025 zmanjšano za denarno nadomestilo med brezposelnostjo v višini 892,50 EUR bruto (točka IV izreka). V presežku, tj. glede zakonskih zamudnih obresti za čas od prenehanja delovnega razmerja do zapadlosti, je zahtevek zavrnilo (točka V izreka). S sklepom je zavrglo tožbo glede odvoda davkov in prispevkov (točka VI izreka). Toženki je naložilo povrnitev stroškov postopka (točka VII izreka).

2.Zoper ugodili del sodbe se pritožuje toženka. Navaja, da je sodba neobrazložena. Sodišče se je oprlo le na izpoved A. A., ki ni izpovedala o pravnorelevantnih dejstvih, ni pa upoštevalo izpovedi, ki so bile v prid toženki. A. A. je izpovedala le o nalogah vodje sektorja, ne pa o nalogah sekretarke. B. B. je izpovedala, da je bila C. C. nekaj dni tudi sekretar, sodišče pa se do tega ne opredeli in ni ugotavljalo, kaj je C. C. delala kot sekretarka. C. C. so pravice iz pogodbe o zaposlitvi mirovale, ključno pa je, da je tožnica nadomestila njeno delo sekretarke, kar je razvidno tudi iz opisa del tožnice in del sekretarja v sektorju za dostopnost stanovanj v sistemizaciji delovnih mest. Da je tožnica nadomeščala C. C. na delovnem mestu sekretar, bi bilo razvidno tudi iz pogodbe o zaposlitvi C. C., v katero sodišče neutemeljeno ni vpogledalo. Napačno je zavrnilo tudi zaslišanje C. C., čeprav je toženka njeno zaslišanje predlagala v potrditev vsebine njenega dela. Upoštevati je potrebno tudi, da se je področje stanovanj zelo reorganiziralo, zato delovne naloge niso bile predvidljive, prav tako ni potrebno, da se delovne naloge odsotnega delavca in delavca, ki ga nadomešča, popolnoma prekrivajo (VIII Ips 278/2015, VIII Ips 251/2017). Predlaga, da se tožbeni zahtevek v celoti zavrne oziroma sodba v izpodbijanem delu razveljavi in zadeva vrne v nov postopek.

3.Tožnica v obrazloženem odgovoru na pritožbo nasprotuje pritožbenim navedbam in predlaga njeno zavrnitev. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Pritožbeno sodišče je na podlagi 19. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih v povezavi z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) preizkusilo izpodbijani del sodbe v mejah pritožbenih razlogov ter pri tem po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, navedene v tej določbi in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, niti tistih, ki jih uveljavlja pritožba. Dejansko stanje je pravilno in popolno ugotovilo, prav tako je pravilno uporabilo materialno pravo.

6.Sodišče prve stopnje je pojasnilo, da je dokazni postopek potrdil trditve tožnice, da ni nadomeščala C. C., kar je bil razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določene čas, saj je slednja opravljala naloge vodje sektorja, tožnica pa teh nalog ni opravljala, zaradi česar je na podlagi 56. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) prišlo do transformacije pogodbe o zaposlitvi v nedoločen čas. Sodba ima tako jasne razloge za sprejeto odločitev in se jo da preizkusiti, prav tako med razlogi ni nasprotij, zato ni podana očitana kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

7.Očitek o kršitvi pravil postopka zaradi zavrnitve dokaznega predloga z zaslišanjem C. C. in vpogledom v njeno pogodbo o zaposlitvi je neutemeljen. Toženka je tako na pripravljalnem naroku kot v prvi pripravljalni vlogi izrecno nasprotovala, da sodišče prve stopnje na predlog tožnice zasliši C. C. in pridobi njene pogodbe o zaposlitvi z aneksi, ki so veljale pred 31. 7. 2024. Ker gre za dokazna predloga tožnice, toženka ne more uveljavljati kršitev pravil postopka zaradi neizvedbe teh dokaznih predlogov. Prav tako ne more uveljavljati, da ker niso bili izvedeni dokazni predlogi nasprotne stranke, je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.

8.Toženka je s tožnico sklenila pogodbo o zaposlitvi za določen čas zaradi nadomeščanja začasno odsotne delavke C. C.. Dokazni postopek je potrdil tožničine navedbe, da ni nadomeščala C. C., saj je slednja, preden je dne 1. 8. 2021 prišlo do mirovanja njenih pravic iz delovnega razmerja opravljala delo vodje sektorja, tožnica pa je opravljala delovne naloge na področju prenosa stanovanj in stanovanjske problematike, potreba po opravljanju teh nalog pa je bila trajne narave. Ker je bil razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas po 2. točki prvega odstavka 68. člena Zakona o javnih uslužbencih fiktiven, je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je na podlagi 56. člena ZDR-1 prišlo do transformacije pogodbe o zaposlitvi v nedoločen čas.

9.Toženka neutemeljeno nasprotuje dokazni oceni sodišča prve stopnje. Sodišče prve stopnje je ugotavljalo, ali je C. C. opravljala enake naloge kot tožnica, torej ali je opravljala naloge sekretarke. Upoštevalo je tako izpoved priče A. A. kot B. B., pri čemer je pravilno dalo večjo težo izpovedi A. A., ki je delala pri toženki že v času, ko je bila vodja sektorja C. C., nato pa je delala tudi s tožnico in je kot vodja sektorja 1 vedela kakšne so bile njene zadolžitve. Potrdila je trditve tožnice, da je C. C., dokler ni prišlo do mirovanja pravic, opravljala zgolj dela vodje sektorja, ni pa opravljala nalog, ki so bile kasneje dodeljene tožnici. Priča B. B. je po neprerekanih navedbah tožnice pri toženki zaposlena šele od leta 2023 in z C. C. ni delala v relevantnem obdobju, kar je zaslišana potrdila tudi priča sama. Prav tako je potrdila, da je C. C. opravljala naloge vodje sektorja. Izpovedala je tudi, da je bila pred mirovanjem pravic C. C. zaposlena kot sekretarka, ni pa znala povedati, kaj je delala, kar je sodišče prve stopnje vse povzelo, zato toženka neutemeljeno zatrjuje, da je ta dela izpovedi spregledalo.

10.Pritožba neutemeljeno izpostavlja sodno prakso, da ni potrebno, da delavec, ki nadomešča začasno odsotnega delavca, slednjega nadomešča pri vseh nalogah in da se naloge lahko spreminjajo, morajo pa ostati v okviru istega delovnega mesta. Toženka niti ni podala navedb, kaj naj bi C. C. kot sekretarka delala, niti ni pojasnila, od kdaj je bila zaposlena kot sekretarka. Ali je sploh opravljala naloge sekretarke ali je takoj po tem, ko je nastopila delovno mesto sekretarke, bil sklenjen dogovor o mirovanju pravic iz delovnega razmerja. 2 Glede tega je A. A. izpovedala, da dokler je bila C. C. na ministrstvu, je bila njena nadrejena in je opravljala le delo vodje sektorja.

11.Na podlagi vsega navedenega pritožbeno sodišče ugotavlja, da niso podani pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere se pazi po uradni dolžnosti, zato je pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

12.Toženka s pritožbo ni uspela, zato je dolžna tožnici povrniti stroške odgovora na pritožbo (prvi odstavek 165. člena ZPP v povezavi s prvim odstavkom 154. člena ZPP). Pritožbeno sodišče je tožnici v okviru priglašenih stroškov, upoštevaje prvi odstavek 155. člena ZPP in Odvetniško tarifo, priznalo 375 točk za sestavo odgovora na pritožbo in 7,5 točk za materialne stroške, skupaj 382,5 točk oziroma 229,50 EUR, z 22 % davkom na dodano vrednost pa v višini 279,99 EUR. Tožnici ne pripadajo stroški pregleda pritožbe, saj so ti stroški že zajeti v nagradi za odgovor na pritožbo. Ker je bila tožnici z odločbo Bpp 108/2025 z dne 21. 5. 2025 dodeljena brezplačna pravna pomoč za zastopanje pred sodiščem druge stopnje mora toženka tožničine stroške v skupni višini 279,99 EUR na podlagi 46. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči povrnitvi Delovnemu sodišču v Mariboru v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka tega roka.

-------------------------------

1Po reorganizaciji in prenosu na Ministrstvo D., pa je delo opravljala kot sekretarka.

2Glede tega je A. A. izpovedala, da dokler je bila C. C. na ministrstvu, je bila njena nadrejena in je opravljala le delo vodje sektorja.