Jedro

Tožnik v tožbi navaja, da si je v predkazenskem postopku pridobil listinske dokaze, to je pogodbo o zaposlitvi gradbenega inšpektorja in anekse k tej pogodbi. Če želi s tem povedati, da je vložil predlog za obnovo postopka zaradi pridobljenih novih listin (dokazov) iz predkazenskega spisa Kt, sodišče dodaja, da bi bile omenjene listine v okviru obnovitvenega razloga iz 1. točke 260. člena ZUP pravno upoštevne le, če bi tožnik z njimi dokazoval dejstva, ki jih je zatrjeval že v postopku za izdajo inšpekcijske odločbe z dne 23. 11. 2011, ki se nesporno nanaša na dolžnost uskladitve neskladne gradnje, in bi bila pomembna za izdajo te odločbe.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Toženka je z izpodbijanim sklepom zavrgla tožnikov predlog za obnovo postopka v zvezi z odločbo št. 06122-3259/2007-21(8204) z dne 23. 11. 2011 in v zvezi s sklepom št. 06122-3059/2007-26(8204) z dne 9. 1. 2012. Iz obrazložitve je razvidno, da je gradbeni inšpektor z odločbo z dne 23. 11. 2011 inšpekcijskim zavezancem (med drugim tudi tožniku) naložil uskladitev neskladno izvedene gradnje objekta, s sklepom z dne 9. 1. 2012 pa zavrnil tožnikov predlog za odlog izvršbe inšpekcijske odločbe. V zadevi ni podan noben razlog za obnovo postopka iz 260. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), saj so trditve o tem, da gradbeni inšpektor ne izpolnjuje pogojev za vodenje upravnega postopka in da bi se moral kot uradna oseba izločiti iz vseh nadaljnjih postopkov, neutemeljene.

Upravni organ druge stopnje je tožnikovo pritožbo zavrnil, med drugim stališče, da o predlagani obnovi postopka ne bi smel odločati isti organ oziroma isti gradbeni inšpektor, ki zaradi neustrezne izobrazbe za to ni personalno pristojen. Pri tem se pritožbeni organ sklicuje na določbe Uredbe o izobrazbi, ki jo morajo imeti zaposleni za vodenje in odločanje v upravnem postopku in o strokovnem izpitu iz upravnega postopka (Uradni list RS, št. 29/00 in naslednji) in sedaj veljavne Uredbe o izobrazbi in strokovnem izpitu za vodenje in odločanje v upravnem postopku (Uradni list RS, št. 12/13). Gradbeni inšpektor, ki je odločal, ima poleg višješolske izobrazbe gradbene smeri pridobljeno še univerzitetno izobrazbo upravne smeri in razpolaga z veljavnim pooblastilom za odločanje v upravnem postopku. Nadalje pojasnjuje, da je izločitveni razlog iz 4. točke 35. člena ZUP mogoče uporabiti le pri odločanju na drugi stopnji, ni pa ga mogoče uporabiti pri odločanju o izrednem pravnem sredstvu na prvi stopnji. Predlog za obnovo postopka v zvezi s sklepom z dne 9. 1. 2012 ni dovoljen, saj z njim ni bilo meritorno odločeno o tožnikovi pravici, ampak je bil zavrnjen predlog za odlog izvršbe v izvršilnem postopku, v katerem se le prisilno vzpostavlja stanje iz izvršilnega naslova. Predlog za obnovo postopka v zvezi z odločbo z dne 23. 11. 2011 pa je prepozen, saj je tožnik enako dejstvo (neustreznost izobrazbe imenovanega inšpektorja) zatrjeval že v predlogu za izrek ničnosti z dne 25. 10. 2011. Tožnik se s tako odločitvijo ne strinja in v obširni tožbi pojasnjuje, da gradbeni inšpektor A.A., ki je vodil inšpekcijski postopek zaradi neskladne gradnje, ni pridobil ustrezne izobrazbe do 1. 5. 2011, pa bi to moral glede na tretji odstavek 29. člena ZGO-1A. Ker ne izpolnjuje pogojev za delo gradbenega inšpektorja, bi mu moralo biti prekinjeno delovno razmerje. Tožbi prilaga pogodbo o inšpektorjevi zaposlitvi in anekse. Navaja, da v dosedanjih postopkih za izrek ničnosti odločbe ni nikoli razpolagal z dokazi, s katerimi bi dokazoval, da gradbeni inšpektor ne izpolnjuje pogojev za zasedbo delovnega mesta in je te dokaze pridobil šele na podlagi predkazenskega postopka št. Kt ..., na podlagi katerih je vložil predlog za obnovo postopka. Delo gradbenega inšpektorja problematizira tudi z vidika izdajanja prekrškovnih odločb. Meni, da neizpolnjevanje pogojev za delovno mesto gradbenega inšpektorja pomeni vprašanje ničnosti celotnega upravnega postopka.

Izpodbijani sklep naj bi bil nezakonit tudi zato, ker je o vprašanju lastne personalne stvarne pristojnosti odločala uradna oseba sama. Šlo naj bi za ločen upravni postopek, „v katerem nastopa uradna oseba, zoper katero je začel postopek kot stranka v postopku, zato gre pri obravnavi obnove postopka v zadevi št. 06122-3259/2007 in ničnosti iste zadeve za vprašanje predhodnega vprašanja“. Sklicuje se na 2., 14., 15., 21., 22., 23., 25., 67. in 120. člen Ustave RS (v nadaljevanju URS).

Predlaga, naj sodišče ugotovi, da je toženka z izpodbijanim sklepom in drugostopenjsko odločbo kršila tožnikove pravice iz 2., 5., 14., 15., 22., 23., 33., 67., 120. in 153. člena URS, in ugodi tožbi ter predlogu, naj se izpodbijani sklep in odločba drugostopenjskega organa na podlagi 65. člena ZUS-1 odpravita, sodišče pa naj s sodbo odloči o stvari. Podrejeno zahteva, naj sodišče ugotovi, da gradbeni inšpektor A.A. ne izpolnjuje pogojev za delovno mesto gradbenega inšpektorja, da to pomeni kršitev tožnikovih pravic iz 2., 14., 15., 22., 23., 25., 33., 120. in 153. URS, da naj sodišče odpravi odločbo z dne 23. 11. 2011 in sklep z dne 9. 1. 2012, da naj ugodi njegovemu predlogu za izrek ničnosti odločbe št. 06122-3259/2007-8204-3 z dne 26. 9. 2007 in odločbo odpravi. Zahteva povračilo stroškov upravnega spora.

Toženka na tožbo ni odgovorila.

Tožba ni utemeljena.

Sodišče najprej pojasnjuje, da je predmet presoje zakonitosti v tem upravnem sporu le sklep o zavrženju tožnikovega predloga za obnovo postopka v zvezi z odločbo z dne 23. 11. 2011 in s sklepom z dne 9. 1. 2012, ki ju je izdal gradbeni inšpektor, ki mu tožnik očita, da ne izpolnjuje izobrazbenega pogoja za zasedbo delovnega mesta gradbenega inšpektorja. Ker je tožniku v okviru vložene izpodbojne tožbe oz. v rednem upravnem sporu zagotovljeno tudi sodno varstvo ustavnih pravic, neutemeljeno zahteva še subsidiarno varstvo človekovih pravic na podlagi 4. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).

Za odločitev v tej zadevi – ker se vložena tožba nanjo ne nanaša –, so pravno nepomembne tudi navedbe o ničnosti odločbe št. 06122-3259/2007-8204-3 z dne 26. 9. 2007 (njena ničnost je bila predmet presoje v upravnem sporu I U 1539/2013, v katerem je bila tožnikova tožba zavrnjena – op. sodišča), niti to, ali gradbeni inšpektor res ne izpolnjuje izobrazbenega pogoja za zasedbo delovnega mesta gradbenega inšpektorja. Za presojo zakonitosti izpodbijane odločitve je namreč bistveno le, ali so bili podani pogoji za zavrženje tožnikovega predloga za obnovo postopka, ki ga je vložil 26. 8. 2013. Iz predloženih upravnih spisov izhaja, da je tožnik obravnavano izredno pravno sredstvo vložil iz razloga po 1., 6. in 7. odstavku (pravilno: točki) 260. člena ZUP, in sicer zato, ker naj bi odločbo z dne 23. 11. 2011 in sklep z dne 9. 1. 2012 izdal stvarno nepristojen organ. V predlogu je tožnik pojasnil, da je zoper gradbenega inšpektorja A.A. vložil kazensko ovadbo, da je bila ta 17. 7. 2013 zavržena in da si je 26. 7. 2013 pridobil fotokopije listin predkazenskega postopka, na podlagi teh pa v zakonitem roku vlaga predlog za obnovo postopka.

Postopek, ki je končan z odločbo, zoper katero v upravnem postopku ni rednega pravnega sredstva, se obnovi, in sicer: iz razloga po 1. točki 260. člena ZUP, če se zve za nova dejstva ali se najde ali pridobi možnost uporabiti nove dokaze, ki bi bili mogli sami zase ali v zvezi z že izvedenimi in uporabljenimi dokazi pripeljati do drugačne odločbe, če bi bila ta dejstva oziroma dokazi navedeni ali uporabljeni v prejšnjem postopku; po 6. točki če je pri izdaji odločbe sodelovala uradna oseba, ki bi morala biti po zakonu izločena; po 7. točki, če je izdala odločba uradna oseba pristojnega organa, ki je ni imela pravice izdati.

Iz 1. točke izhaja, da se mora novo dejstvo oziroma dokaz nanašati na pravno relevantno dejstvo, ki je bilo del dejanskega stanja, na podlagi katerega je bila izdana dokončna odločba. To pomeni, da sem ne sodijo dejstva in okoliščine, ki se nanašajo na uradno osebo, ki je izdala odločbo.

Obnovitveni razlog iz 6. točke predpostavlja, da je pri izdaji odločbe sodelovala uradna oseba, pri kateri je podan eden od izločitvenih razlogov iz 35. člena ZUP, to je okoliščina, zaradi katere bi morala biti izločena že po samem zakonu. Ti razlogi so v 35. členu ZUP našteti taksativno, med njimi pa ni neustrezne izobrazbe uradne osebe, ki vodi postopek.

Obnovitveni razlog iz 7. točke pa se nanaša na primer, ko je odločbo izdala uradna oseba pristojnega organa, ki za odločanje ni imela pooblastila, ne pa, ko je odločbo izdala oseba, ki za delo uradne osebe (v konkretnem primeru gradbenega inšpektorja) nima ustrezne izobrazbe. V zadevi ni sporno, da je A.A. gradbeni inšpektor, ta pa ima že po samem zakonu pooblastilo za odločanje v upravnih zadevah (četrti odstavek 28. člena ZUP). To pomeni, da je imel „pravico“ izdati oba upravna akta, v zvezi s katerima je tožnik predlagal obnovo postopka.

Glede na navedeno v predlogu za obnovo zatrjevana okoliščina o neustrezni izobrazbi ne predstavlja obnovitvenega razloga po navedenih točkah (niti ne po ostalih) 260. člena ZUP.

Poleg tega se sodišče strinja z drugostopenjskim organom, da je bil predlog za obnovo postopka vložen prepozno. V zadevi namreč ni sporno, da je tožnik neustrezno izobrazbo imenovanega inšpektorja zatrjeval že v predlogu za izrek ničnosti z dne 25. 10. 2011 (navedeno ugotavlja tudi sodišče po vpogledu v ta predlog, ki se nahaja v predloženih upravnih spisih), ki ga je organ z odločbo z dne 14. 11. 2011 zavrnil, to sodišče pa, kot rečeno, tako odločitev potrdilo s sodbo I U 1539/2013 z dne 13. 2. 2014. Ker je tožnik za to dejstvo vedel že v letu 2011, pomeni, da je bil predlog za obnovo postopka, ki ga je organ prejel 26. 8. 2013, vložen po poteku enega meseca od dneva, ko je stranka mogla navesti nova dejstva oziroma od dneva, ko je izvedela za obnovitveni razlog (1. in 4. točka prvega odstavka 263. člena ZUP).

Tožnik sicer v tožbi navaja, da si je v predkazenskem postopku Kt ... pridobil listinske dokaze, to je v nadaljevanju naštete pogodbo o zaposlitvi imenovanega gradbenega inšpektorja in anekse k tej pogodbi. Če želi s tem povedati, da je vložil predlog za obnovo postopka zaradi pridobljenih novih listin (dokazov) iz predkazenskega spisa Kt, pa sodišče dodaja, da bi bile omenjene listine v okviru obnovitvenega razloga iz 1. točke 260. člena ZUP pravno upoštevne le, če bi tožnik z njimi dokazoval dejstva, ki jih je zatrjeval že v postopku za izdajo inšpekcijske odločbe z dne 23. 11. 2011, ki se nesporno nanaša na dolžnost uskladitve neskladne gradnje, in bi bila pomembna za izdajo te odločbe. Očitno pa je, da ne gre za take dokaze, saj se omenjene listine iz predkazenskega spisa ne nanašajo na vprašanje neskladne gradnje, ampak na izpolnjevanje pogojev za gradbenega inšpektorja.

Tudi sicer iz predloga za obnovo postopka izhaja, da se tožnik v njem ni skliceval na pogodbo o zaposlitvi in anekse (niti jih ni predložil), zato pomenijo nedovoljeno tožbeno novoto v smislu tretjega odstavka 20. člena ZUS-1, po katerem v upravnem sporu stranke ne smejo navajati dejstev in predlagati dokazov, če so imele to možnost v postopku pred izdajo akta.

Pravilna so tudi stališča pritožbenega organa o dopustnosti predloga za obnovo postopka v zvezi s sklepom z dne 9. 1. 2012, ki jim tožnik niti ne oporeka, in o pristojnosti za odločanje o predlogu za obnovo postopka. Sodišče se na razloge drugostopenjske odločbe sklicuje v celoti (drugi odstavek 71. člena ZUS-1).

Ko organ, ki je pristojen za odločanje o predlogu za obnovo, prejme predlog, mora preizkusiti, ali je predlog dovoljen, popoln in pravočasen, ali ga je podala upravičena oseba in ali je okoliščina, na katero se predlog opira, verjetno izkazana (prvi odstavek 267. člena ZUP). Če pogoji iz prejšnjega odstavka niso izpolnjeni, zavrže pristojni organ predlog s svojim sklepom (drugi odstavek). Ker je torej tožnik vložil prepozen in nedovoljen predlog za obnovo postopka, v njem pa je navajal dejstva, ki niso obnovitveni razlog, je izpodbijani sklep pravilen.

Na odločitev v zadevi ne morejo vplivati niti ostale tožbene navedbe (med drugim o stališčih, ki naj bi jih toženka navedla v odločbi št. 0612-635/2011-12-642133 z dne 20. 8. 2013, o tožnikovem razumevanju ureditve inšpekcijskega nadzora nad zakonitostjo gradenj in o tem, kdo sme izvajati ta nadzor ter kakšne pogoje mora za to izpolnjevati), zatrjevane kršitve ustavnih pravic pa se ne nanašajo na postopek odločanja o predlogu za obnovo. Sodišče je zato tožbo kot neutemeljeno zavrnilo (prvi odstavek 63. člena ZUS-1).

Kadar sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka (četrti odstavek 25. člena ZUS-1).