Jedro

Ker je bila izpodbijana odločba vročena v skladu z določbami 1., 3. in 4. odstavka 87. člena ZUP in ugotovljeno, da je bila vročitev opravljena, je tožba, vložena po preteku 30-dnevnega roka, prepozna in bi jo moralo zavreči že sodišče prve stopnje.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije, Oddelka v Celju, št. U 9/03-7 z dne 11.2.2003, se razveljavi in tožba tožeče stranke zavrže.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje ugodilo tožbi tožnika, odpravilo odločbo tožene stranke z dne 4.10.2002 in ji zadevo vrnilo v ponovno odločanje. Z navedeno odločbo je tožena stranka zavrnila tožnikovo prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči ker tožnik presega mesečni povprečni dohodek iz 2. odstavka 13. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP).

Tožena stranka vlaga pritožbo zaradi bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je bila tožniku odločba tožene stranke vročena v skladu z določbo 4. odstavka 87. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) dne 22.10.2002, 30-dnevni rok za vložitev tožbe je tako potekel 21.11.2002. Ker je tožnik tožbo vložil šele 15.1.2003, bi moralo sodišče prve stopnje pri predhodnem preizkusu tožbe le-to v skladu z določbo 34. člena Zakona o upravnem sporu zavreči kot prepozno. Ker tega ni storilo, je podana bistena kršitev določb postopka v upravnem sporu (določba 2. odstavka 72. člena ZUS), zaradi katere je potrebno sodbo razveljaviti in tožbo zavreči (75. člen ZUS). Podrejeno tožena stranka uveljavlja zmotno uporabo materialnega prava (ZBPP).

Tožeča stranka in Državni pravobranilec Republike Slovenije kot zastopnik javnega interesa na pritožbo nista odgovorila.

Pritožba je utemeljena.

Iz podatkov predloženih spisov izhaja, da je vročevalec odločbo tožene stranke tožniku skušal vročiti osebno 5.10.2002. Iz nevročene sodne pošiljke in poročila o prispelem pismu je razvidno, da se nameravana vročitev ni dala opraviti osebno in da je zato vročevalec sodno pošiljko izročil pošti, v poštnem predalčniku tožnika pa je pustil pisno sporočilo, v katerem je navedeno, da se spis (odločba) nahaja na pošti, da jo mora naslovnik (tožnik) prevzeti v 15-ih dneh in da, če ne bo prevzeta v navedenem roku, velja vročitev za opravljeno z dnem preteka tega roka. Na podlagi navedenega je tožena stranka ugotovila, da je bila navedena odločba vročena 22.10.2002. Takšno postopanje vročevalca in navedena ugotovitev tožene stranke sta skladna z določbami 1., 3. in 4. odstavka 87. člena ZUP, ki odrejata takšen način vročanja in določata, da velja vročitev, če naslovnik ne prevzame spisa, za opravljeno z dnem poteka 15-dnevnega roka.

Po določbi 1. odstavka 26. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS) je treba tožbo vložiti v 30-ih dneh od vročitve upravnega akta. Ker iz podatkov predloženega sodnega spisa izhaja, da je tožnik vložil tožbo šele 15.1.2003, torej po preteku 30 dnevnega roka, je utemeljen pritožbeni ugovor, da je bila tožba vložena prepozno. Pri tem je poudariti, da je tožnik v tožbi kot svoj naslov navedel naslov, na podlagi katerega mu je bila poskušana osebna vročitev, svoje morebitne odsotnosti s tega naslova ni sporočil niti je ni dokazoval in predlagal vrnitev v prejšnje stanje (5. odstavek 87. člena ZUP), zaradi česar je opravljena vročitev veljavna. Tudi ni zatrjeval odsotnosti več kot 30 dni, ko bi tudi sicer moral pri pošti svojega stalnega prebivališča deponirati naslov svojega pooblaščenca za vročitev (6. odstavek 87. člena ZUP).

Ob upoštevanju navedenega je tudi po presoji pritožbenega sodišča tožba, vložena 15.1.2003, prepozna. Ker bi takšno prepozno vloženo tožbo moralo zavreči že sodišče prve stopnje (2. točka 1. odstavka 34. člena ZUS), pa tega ni storilo, je pritožbeno sodišče na podlagi 1. odstavka 75. člena ZUS pritožbi ugodilo, razveljavilo sodbo sodišča prve stopnje in tožnikovo tožbo zavrglo. Ob takšni odločitvi pritožbeno sodišče ni presojalo pritožbenih ugovorov tožene stranke, ki se nanašajo na vsebinsko presojo odločbe tožene stranke.