Jedro

Zastaranje pravice zahtevati plačilo sodne takse ne vpliva na zakonitost in pravilnost sklepa o odmeri sodne takse, ki je izdan, ko prisilna izterjava sodne takse še ni zastarala.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje tožnici odmerilo sodno takso za tožbo v znesku 65,68 EUR.

Sodišče prve stopnje je v razlogih izpodbijanega sklepa navedlo, da je tožnica po prejemu naloga za plačilo sodne takse za tožbo z dopisom sodišče zaprosila za oprostitev plačila. Ker je oprostitev plačila sodnih taks mogoča le za vloge in dejanja, za katera je nastala taksna obveznost na dan vložitve predloga za oprostitev plačila sodne takse ali kasneje, je sodišče tožničin dopis po vsebini štelo za zahtevek za odmero sodne takse po 1. odstavku 27. člena Zakona o sodnih taksah (ZST - UPB-1; Uradni list RS, št. 20/2004). Taksna obveznost za plačilo takse za tožbo je nastala z dnem vložitve tožbe (4. člen ZST). Tožnica je tako dolžna poravnati takso za tožbo, ki v obravnavani zadevi znaša 800 točk (1. odstavek tarifne številke 27 taksne tarife ZST) oziroma 65,68 EUR.

Tožnica v pritožbi navaja, da ne more nič plačati, saj je njen edini dohodek penzija v višini 165 EUR, od katere ji odtegnejo 21,75 EUR za prostovoljno zdravstveno zavarovanje.

Pritožba ni utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča je odločitev sodišča prve stopnje v obravnavanem primeru pravilna in zakonita, zanjo pa je sodišče prve stopnje navedlo utemeljene razloge. Po določbi 1. odstavka 3. člena ZST mora z zakonom predpisane takse plačati tisti, ki predlaga uvedbo postopka ali opravo posameznega dejanja. V skladu s 4. členom ZST pa je treba takso plačati takrat, ko nastane taksna obveznost. Za vlogo, kar je tudi tožba, nastane taksna obveznost takrat, ko se vloga izroči sodišču (1. točka 2. odstavka 4. člena ZST). V obravnavani zadevi je bila tožba po podatkih upravnih spisov vložena dne 4.8.2004, ko je tudi nastala taksna obveznost. Tožnica je po pozivu sodišča za plačilo sodne takse za vloženo tožbo podala predlog za oprostitev plačila sodnih taks, sodišče prve stopnje pa jo je s sklepom, U 307/2004-13 z dne 14.3.2006, oprostilo plačila sodnih taks, razen za tožbo, k plačilu katere je tožnico pozvalo z nalogom. Ker tožnica kljub nalogu takse za tožbo ni plačala, temveč je sodišče z dopisom ponovno zaprosila za oprostitev njenega plačila, je sodišče prve stopnje tožničin dopis pravilno štelo za zahtevek za odmero sodne takse ter ji odmerilo takso za tožbo v višini 800 točk oziroma 65,68 EUR (1. odstavek tarifne številke 27 taksne tarife ZST).

V okviru presoje pravilne uporabe materialnega prava pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti pazi tudi na zastaranje pravice zahtevati plačilo sodne takse. Pravica zahtevati plačilo sodne takse zastara v dveh letih po preteku leta, v katerem bi bilo treba sodno takso plačati (relativni rok, 1. odstavek 9. člena ZST). Zastaranje te pravice prekine vsako uradno dejanje pristojnega organa, katerega namen je plačilo oziroma izterjava sodne takse. Zastaranje pa nastane v vsakem primeru, ko potečejo štiri leta od takrat, ko je nastala taksna obveznost (absolutni rok, 2. odstavek 9. člena ZST). V obravnavani zadevi je, upoštevaje absolutni štiriletni zastaralni rok, pravica zahtevati plačilo sodne takse za tožbo, vloženo dne 4.8.2004, absolutno zastarala dne 4.8.2008. To pomeni, če sodna taksa za tožbo do tega dne ni bila plačana, njena prisilna izterjava ni več mogoča. Od pravice, zahtevati plačilo sodne takse, oziroma njene prisilne izterjave, pa je treba ločiti samo odmero sodne takse. Sklep o odmeri sodne takse, ki se po 1. odstavku 27. člena ZST izda le na zahtevo stranke, je ugotovitven sklep. Ker je v obravnavani zadevi izpodbijan sklep o odmeri sodne takse, obveznost odmere sodne takse za tožbo pa ob njegovi izdaji še ni zastarala, je po presoji pritožbenega sodišča izpodbijani sklep pravilen in zakonit. Stališče, da zastaranje pravice zahtevati plačilo sodne takse, ne vpliva na zakonitost in pravilnost sklepa o odmeri sodne takse, ki je izdan, ko prisilna izterjava sodne takse še ni zastarala, je sodišče že sprejelo v zadevi I Up 527/2005. Glede na navedeno pritožbeni razlogi niso utemeljeni in je pritožbeno sodišče na podlagi 76. člena v zvezi z 82. členom ZUS-1 pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo ter potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.