Jedro

Izguba stanovanja, v katerem tretji živi s svojo družino in le-ta predstavlja njihov dom, pri čemer pa bi bil s prodajo stanovanja ogrožen tudi njihov socialni položaj, zagotovo predstavlja nenadomestljivo škodo po prvem odstavku 73. člena ZIZ.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi, izpodbijani sklep se v 2. točki izreka razveljavi ter se v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. V ostalem se pritožba zavrne in se v izpodbijanem, a nerazveljavljenem delu (1. točka izreka) potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugovor tretjega zavrnilo (1. točka izreka), zavrnilo pa je tudi njegov predlog za odlog izvršbe (2. točka izreka). Zavrnilo je tudi ugovor dolžnice zoper sklep z dne 22.11.2004, opr. št. In 2004/01244 (3. točka izreka), in njen predlog za odlog izvršbe (4. točka izreka).

Zoper 1. in 2. točko izreka izpodbijanega sklepa se je tretji pravočasno pritožil iz razloga napačne uporabe materialnega prava po

341. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s

15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) in bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 339. členu ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi v 1. in 2. točki izreka in samo odloči tako, da v celoti ugodi ugovoru tretjega. Navaja, da bi moralo sodišče prve stopnje, če je ugovor tretjega zavrnilo, napotitev na pravdo izreči v izreku sklepa, ne pa to zapisati med obrazložitvijo sklepa. Zavrnitev ugovora tretjega na nedopustnost izvršbe na nepremičnini, ki je skupno premoženje tretjega in dolžnice, je tudi v nasprotju z najnovejšo sodno prakso oz. odločbo Ustavnega sodišča RS, opr. št. Up-128/03-27 z dne 27.1.2005. Po mnenju Ustavnega sodišča, zgolj to, da dobi upnik poplačano svojo terjatev, ne more biti ustavno dopusten razlog za poseg v lastninsko pravico osebe, ki ni dolžnik, že zlasti, ker je bila ta lastninska pravica pridobljena na originaren način. Da ne more biti nobenega dvoma, da je tretji solastnik oz. skupni lastnik nepremičnine, ki je predmet izvršbe, izhaja tudi iz aneksa k prodajni pogodbi. Tudi pri zavrnitvi predloga za odlog izvršbe je tretji mnenja, da je sodišče zmotno oz. preveč ekstenzivno tolmačilo določila ZIZ, zlasti s svojim stališčem, da socialni razlogi ne predstavljajo nenadomestljive škode. Tretji je mnenja, da so ti razlogi pomembnejši kot pa razlogi, ki se lahko izrazijo v denarni vrednosti, saj se denarno vrednost lahko nadomesti, obratno pa ne.

Pritožba je delno utemeljena.

V skladu z določbo drugega odstavka 65. člena ZIZ sodišče ugovor zavrne, če upnik v danem roku izjavi, da ugovoru nasprotuje. Vložnik ugovora lahko v 30 dneh od pravnomočnosti sklepa o zavrnitvi ugovora začne pravdo za ugotovitev, da izvršba na ta predmet ni dopustna (tretji odstavek 65. člena ZIZ). Glede na navedeno sodišče tretjega ne napoti na pravdo, saj ima tretji že na podlagi tretjega odstavka

65. člena ZIZ možnost, da sam vloži tožbo na nedopustnost izvršbe.

Pravni interes pa bo tretji izkazal s pravnomočnim sklepom o zavrnitvi ugovora (primerjaj komentar Zakona o izvršbi in zavarovanju, GV, Letnik 2002, stran 226). Neutemeljena je zato pritožbena navedba, da bi moralo sodišče prve stopnje v izreku sklepa tretjega napotiti na pravdo.

Neutemeljen pa je tudi pritožbeni očitek, da je sodišče odločilo v nasprotju z odločbo Ustavnega sodišča RS, opr. št. Up-128/03-27, ki se po vsebini nanaša na tožbo na nedopustnost izvršbe, in ne na ugovor tretjega v izvršilnem postopku. Sodišče prve stopnje je namreč odločilo v skladu z določbo drugega odstavka 65. člena ZIZ, in sicer je ugovor zavrnilo le iz razloga, ker je upnik ugovoru nasprotoval v danem roku, utemeljenosti ugovornih navedb pa sodišče prve stopnje ni in tudi ni smelo presojati. O tem bo namreč odločalo pravdno sodišče, če bo tretji pravočasno vložil tožbo na nedopustnost izvršbe. V pravdnem postopku pa bo tretji tudi lahko uveljavljal citirano stališče Ustavnega sodišča RS. Odločitev sodišča prve stopnje, da se ugovor tretjega zavrne, je glede na navedeno pravilna in zakonita.

Pritožbeno sodišče je zato pritožbo tretjega zoper 1. točko izreka zavrnilo ter izpodbijani sklep v tem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Sodišče prve stopnje namreč tudi ni zagrešilo nobene izmed kršitev, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Pritožbeno sodišče pa se strinja s stališčem pritožbe, da izguba stanovanja, v katerem tretji živi s svojo družino in le-ta predstavlja njihov dom, pri čemer pa bi bil s prodajo stanovanja ogrožen tudi njihov socialni položaj, zagotovo predstavlja nenadomestljivo škodo po prvem odstavku 73. člena ZIZ. Res je sicer, kar navaja sodišče prve stopnje, da vsaka izvršba pomeni določeno škodo oz. neugodnost in da je treba razloge za odlog interpretirati restriktivno, saj bi bil v nasprotnem primeru za vsako izvršbo, ki vedno pomeni neko prikrajšanje za dolžnika, izpolnjen pogoj za odlog izvršbe. Vendar pa sodišče prve stopnje v konkretnem primeru spregleda, da gre za predlog za odlog izvršbe tretjega, ki ni dolžnik, in ki bo imel možnost dokazovati svojo pravico na predmetu izvršbe šele v pravdnem postopku. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi tretjega zoper 2. točko izreka ugodilo, izpodbijani sklep v tem delu razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Sodišče prve stopnje bo moralo v novem postopku izvesti predlagane dokaze ter o predlogu za odlog izvršbe ponovno odločiti.

Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določbi 4. odstavka v zvezi s 3. odstavkom 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.