Jedro

Za zavarovanje nedenarne terjatve z začasno odredbo mora upnik (v obravnavani zadevi je predlog podala tožnica) v skladu s prvim odstavkom 272. člena ZIZ izkazati za verjetno, da terjatev obstoji ali da mu bo terjatev zoper dolžnika (v obravnavani zadevi zoper toženca) nastala. Kumulativno pa mora, v skladu z drugim odstavkom istega člena ZIZ, izkazati še eno od naslednjih (alternativnih) predpostavk: objektivno nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena (prva alineja drugega odstavka 272. člena ZIZ), vendar pa se obstoj nevarnosti domneva, če bi bilo treba terjatev uveljavljati v tujini (državah nečlanicah EU) in v kolikor bi dolžnik z začasno odredbo utrpel le neznatno škodo (tretji in četrti odstavek 270. člena ZIZ); da je odredba potrebna, da se prepreči uporaba sile ali težko nadomestljive škode (druga alineja drugega odstavka 272. člena ZIZ); da dolžnik z izdajo začasne odredbe, če bi se tekom postopka izkazala za neutemeljeno, ne bi utrpel hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez izdaje začasne odredbe nastale upniku (tretja alineja drugega odstavka 272. člena ZIZ). Sodišče prve stopnje je kljub pooblastilu iz 273. člena ZIZ, ki mu daje možnost, da sme ob obstoju pogojev iz 272. člena ZIZ za zavarovanje terjatve izdati vsako odredbo, s katero je mogoče doseči namen zavarovanja, ocenilo, da bi z izdajo predlagane začasne odredbe nedopustno poseglo v pristojnost in v ravnanje izvršilnega sodišča, hkrati pa bi to pomenilo tudi zaobid zakonskih določb, ki urejajo postopanje v izvršilnem postopku, zaradi česar je predlog tožnice zavrnilo. Sodišče druge stopnje oceni prvostopenjskega sodišča povsem pritrjuje, hkrati pa v zvezi s pritožbenimi navedbami dodaja naslednje.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom zavrnilo predlog za začasno odredbo, s katero je tožeča stranka (v nadaljevanju tožnica) zahtevala, da se vsakomur, posebej pa strankam (izvršilnega) postopka, izvršitelju in družbi ..., prepove vsako nadaljevanje izvršilnih dejanj glede izvršbe na PVC zabojnikih, ki se nahajajo v posesti občanov ali drugih uporabnikov Občine ..., posebej pa odvzem PVC zabojnikov iz posesti občanov ali drugih uporabnikov Občine ..., ter se prepoveduje vsako dejanje, ki bi imelo za posledico onemogočanje izvajanja dejavnosti posebnega pomena, gospodarske javne službe, zbiranja, prevoza in predelave komunalnih odpadkov na celotnem območju Občine ... (prvi odstavek predloga). Prepoved naj bi trajala do pravnomočne odločitve v pravdnem postopku na nedopustnost izvršbe Okrožnega sodišča v ... Soboti, najmanj pa do odločitve o izrednem pravnem sredstvu, zahtevi za varstvo zakonitosti zoper sklep Višjega sodišča v ... II Ips 813/2012 z dne 17. 1. 2013 (drugi odstavek predloga). Nadalje je predlagala, da se izvršitelju prepove izročitev kupnine v višini 67.200,00 EUR, ki izhaja iz pogodbe z dne 19. 4. 2012 upniku ali komu drugemu razen družbi S. (tretji odstavek predloga). Predlagala je še, da sklep o začasni odredbi začne veljati takoj in pritožba zoper njega ne zadrži njegove izvršitve (četrti odstavek predloga), ter da se za kršitev prepovedi iz začasne odredbe določi denarna kazen v višini 50.000,00 EUR (peti odstavek predloga).

2. Zoper sklep sodišča prve stopnje se pravočasno po svojem pooblaščencu pritožuje tožnica, ki uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Graja, da je sodišče prve stopnje v 2. točki obrazložitve protispisno navedlo, da je tožnica šele dne 4. 7. 2013 vložila predlog za izdajo začasne odredbe, saj iz samega predloga izhaja, da je bil ta vložen že 22. 2. 2013, dne 4. 7. 2013 je le telefonsko urgirala na sodišču in tega dne je predlog skupaj s spisom prispel pristojnemu sodišču. Po njeni oceni bi sodišče prve stopnje moralo predlog, ki je bil vložen v izvršilnem postopku, v katerem se je sodišče izreklo za stvarno nepristojno ter zadevo odstopilo pravdnemu sodišču, smiselno upoštevati in razumeti ter mu ugoditi v obsegu, ki se nanaša na predmetno pravdo, da torej tožnica ne predlaga, da se prepove vsako nadaljnje izvajanje dejanj izvršbe glede PVC zabojnikov, temveč le prepoved odvzema PVC zabojnikov iz posesti občanov in drugih uporabnikov Občine .... V preostalem, glede na to, da se predlog obravnava v pravdnem postopku, pa bi ga sodišče v nesmiselnem ali neutemeljenem delu lahko zavrnilo. Sodišču prve stopnje očita, da je storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker o predlogu za začasno odredbo ni vsebinsko odločalo v smislu določb 272. in 273. člena ZIZ in ni navedlo nobenih razlogov, iz katerih bi izhajalo, da pogoji iz navedenih členov niso izpolnjeni. Sodišču prve stopnje očita še, da v dokazne namene sploh ni prebralo nobene listine, ampak je v dokumentacijo le vpogledalo. Sodišču druge stopnje predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni, tako, da predlogu tožnice za izdajo začasne odredbe ugodi, tožencu pa naloži tudi povrnitev tožničinih stroškov pritožbenega postopka, ki jih priglaša. 3. Tožena stranka (v nadaljevanju toženec) na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče druge stopnje je preizkusilo sklep sodišča prve stopnje v okviru utemeljenosti pritožbenih navedb in po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP) ter ocenjuje, da pritožba ni utemeljena.

6. Pritožbena graja, da je sodišče prve stopnje storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj sklep nima razlogov o odločilnih dejstvih, zaradi česar ga ne bi bilo mogoče preizkusiti, ni utemeljena, iz obrazložitve izpodbijanega sklepa jasno izhajajo tisti relevantni razlogi, zaradi katerih je sodišče prve stopnje sprejelo izpodbijano odločitev. Pritožnica sicer pravilno zatrjuje, da je v obrazložitvi sklepa protispisno navedeno, da je bil predlog vložen 4. 7. 2013, saj je iz dohodnega žiga razvidno bil vložen že 22. 2. 2013, vendar gre zgolj za napako v zapisu datuma, ki na sprejeto odločitev nima nobenega vpliva.

7. Tožnica je kot tretji v izvršilnem postopku podala predlog za izdajo začasne odredbe, ki pa je bil predložen v pristojno odločanje pravdnemu sodišču. Predlog za izdajo začasne odredbe je v dispoziciji stranke, ki je imela možnost, da bi ga potem, ko je bila seznanjena s tem, da bo o njem odločeno v okviru pravdnega postopka zaradi nedopustnosti izvršbe, v katerem je tožnica, lahko spremenila kakor bi ocenila za ustrezno. Tudi siceršnja, v pritožbi predlagana prilagoditev prvega odstavka predloga v okvire pravdnega postopka, ko ta ne bi več vseboval izrecne prepovedi vsakega nadaljnjega izvajanja dejanj izvršbe glede PVC zabojnikov, temveč le omejitev razpolaganja s PVC zabojniki in bi še vedno vsakomur, posebej pa upniku izvršilnega postopka, izvršitelju in kupcu prepovedoval njihov odvzem iz posesti občanov ali drugih uporabnikov Občine ... in prepovedoval vsako dejanje, ki bi imelo posledico onemogočanja izvajanja dejavnosti posebnega pomena, gospodarske javne službe zbiranja, prevoza in predelave komunalnih odpadkov na celotnem območju Občine ..., medtem ko bi v ostalem delu (drugem, tretjem, četrtem in petem odstavku) ostal enak, na njegovo uspešnost ne more imeti vpliva.

8. Za zavarovanje nedenarne terjatve z začasno odredbo mora upnik (v obravnavani zadevi je predlog podala tožnica) v skladu s prvim odstavkom 272. člena ZIZ izkazati za verjetno, da terjatev obstoji ali da mu bo terjatev zoper dolžnika (v obravnavani zadevi zoper toženca) nastala. Kumulativno pa mora, v skladu z drugim odstavkom istega člena ZIZ, izkazati še eno od naslednjih (alternativnih) predpostavk: objektivno nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena (prva alineja drugega odstavka 272. člena ZIZ), vendar pa se obstoj nevarnosti domneva, če bi bilo treba terjatev uveljavljati v tujini (državah nečlanicah EU) in v kolikor bi dolžnik z začasno odredbo utrpel le neznatno škodo (tretji in četrti odstavek 270. člena ZIZ); da je odredba potrebna, da se prepreči uporaba sile ali težko nadomestljive škode (druga alineja drugega odstavka 272. člena ZIZ); da dolžnik z izdajo začasne odredbe, če bi se tekom postopka izkazala za neutemeljeno, ne bi utrpel hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez izdaje začasne odredbe nastale upniku (tretja alineja drugega odstavka 272. člena ZIZ).

9. Sodišče prve stopnje je kljub pooblastilu iz 273. člena ZIZ, ki mu daje možnost, da sme ob obstoju pogojev iz 272. člena ZIZ za zavarovanje terjatve izdati vsako odredbo, s katero je mogoče doseči namen zavarovanja, ocenilo, da bi z izdajo predlagane začasne odredbe nedopustno poseglo v pristojnost in v ravnanje izvršilnega sodišča, hkrati pa bi to pomenilo tudi zaobid zakonskih določb, ki urejajo postopanje v izvršilnem postopku, zaradi česar je predlog tožnice zavrnilo. Sodišče druge stopnje oceni prvostopenjskega sodišča povsem pritrjuje, hkrati pa v zvezi s pritožbenimi navedbami dodaja naslednje.

10. Glede na dejanske ugotovitve, ki jih je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa navedlo sodišče prve stopnje, je zavrniti pritožbeni očitek, da je prvostopenjsko sodišče listine v spisu le pogledalo, ni pa jih prebralo, saj navedenih ugotovitev in dejanskih zaključkov drugače ne bi bilo mogoče sprejeti.

11. Iz listinske dokumentacije, v katero je vpogledalo sodišče prve stopnje izhaja (iz sklepa Višjega sodišča v ... II Ip 813/2012), da so bili predmet izvršbe v izvršilnem postopku Okrajnega sodišča v ... VL 23665/2012 PVC zabojniki (za smeti), ki so bili, preden je tožnica kot tretji v izvršilnem postopku dne 16. 5. 2012 vložila ugovor zaradi nedopustnosti izvršbe (na podlagi katerega je dne 22. 2. 2013 vložila tožbo na nedopustnost izvršbe, o kateri bo sodišče odločalo v predmetnem pravdnem postopku), z neposredno pogodbo (z dne 19. 4. 2012), ki ji je sledilo plačilo kupnine kupca dne 24. 4. 2012, prodani kupcu, to je družbi S.. Slednji je v skladu s sedmim odstavkom 96. člena ZIZ pridobil stvari (sporne PVC zabojnike) bremen proste in je postal njihov lastnik, kar bi postal tudi, če dolžnik ne bi bil njihov lastnik. Ker je tretji v izvršilnem postopku pridobil lastninsko pravico na PVC zabojnikih pred vložitvijo tožbe v predmetni pravdni zadevi, predlagateljica obstoja ali nastanka svoje terjatve ni uspela izkazati za verjetnega, zaradi česar pa ni izpolnjen pogoj iz prvega odstavka 272. člena ZIZ, zato predlog za izdajo začasne odredbe ni utemeljen.

12. Tudi sicer pa tožnica (predlagateljica), ki s kupcem in sedaj lastnikom spornih PVC zabojnikov ni v nobenem pravnem razmerju, ta pa tudi ni stranka tega pravdnega postopka, ne more biti uspešna z začasno odredbo, s katero bi lastniku stvari omejevala razpolaganje s stvarjo. Prav tako s predlagano začasno odredbo ne more biti uspešna nasproti toženki, to je upnici izvršilnega postopka, ki na spornih PVC zabojnikih nima nobene pravice in tudi ne nasproti izvršitelju, ki je dolžan dejanja v izvršilnem postopku, del katerega je tudi izročitev od prodaje pridobljene kupnine upniku, kot posledica že opravljene prodaje zarubljenih stvari, opravljati v skladu z ZIZ in navodili izvršilnega sodišča. V tek izvršilnega postopka pa predlagateljica s predlagano začasno odredbo, predvsem glede na dejstvo, da je z uveljavljenim pravnim sredstvom prepozna, saj je tretja oseba (kupec S..) veljavno pridobila lastninsko pravico na PVC zabojnikih in to prosto vseh bremen in bi lastnik postala tudi, če dolžnik ne bi bil njen lastnik, zato izročitve kupnine upniku več ni mogoče preprečiti, ne more posegati.

13. Po obrazloženem je sodišče druge stopnje v skladu z 2. točko 365. člena ZPP zavrnilo neutemeljeno pritožbo tožnice in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

14. Tožnica s pritožbo ni uspela, zato v skladu s prvim odstavkom 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.