Jedro

Sodišče ne sledi toženki, da gre pri delih na stavbi, tj. da je bil izveden poseg v nosilno konstrukcijo objekta, s tem ko so se na predmetni stavbi za 10 do 15 cm dvignili špirovci oz. da so bila na stavbi v novejšem času izvedena rekonstrukcijska dela, za rekonstrukcijo. Toženec ni izkazal, da bi bile zmotne strokovne ugotovitve iz mnenja, ki jih je v zvezi z izvedenimi deli predložil tožnik, zato je po mnenju sodišča preuranjeno odločil, da bi za izvedena dela tožnik potreboval gradbeno dovoljenje, ker naj bi posegel v celotno nosilno konstrukcijo obstoječe stavbe - in naj bi šlo za rekonstrukcijo po ZGO-1.

Izrek

I. Tožbi se ugodi. Odločba Eko sklada št. 36014-5443/2016-21 z dne 25. 9. 2020 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Toženka je dolžna tožniku v roku 15 dni od vročitve te sodbe povrniti stroške postopka v višini 347,70 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči od poteka paricijskega roka dalje do plačila.

Obrazložitev

**Glede poteka upravnega postopka**

1. V ponovljenem postopku je z izpodbijano odločbo toženec ponovno1 zavrnil vlogo tožnika za pridobitev nepovratne finančne spodbude za ukrepe: vgradnja toplotne črpalke za centralno ogrevanje stanovanjske stavbe, vgradnja energijsko učinkovitega lesenega zunanjega stavbnega pohištva v starejši stanovanjski stavbi, toplotna izolacija fasade starejše eno - ali dvostanovanjske stavbe, toplotna izolacija strehe ali stropa proti neogrevanemu prostoru v starejši eno - ali dvostanovanjski stavbi in vgradnja prezračevanja z vračanjem toplote odpadnega zraka v stanovanjski stavbi.

2. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je tožnik 4. 11. 2016 priporočeno oddal vlogo na javni poziv 37SUB-OB16 Nepovratne finančne spodbude občanom za nove naložbe rabe obnovljenih virov energije in večje energijske učinkovitosti stanovanjskih stavb (v nadaljevanju javni poziv). Sklicuje se na 4.a točko Javnega poziva, po kateri mora za popolnost vloge vlagatelj predložiti obvezne priloge, med katere sodi tudi kopija gradbenega dovoljenja ali kopija potrdila, da ima stavba uporabno dovoljenje po zakonu, če je bila stavba zgrajena pred letom 1967 in vlagatelj z gradbenim dovoljenjem ne razpolaga. Prav tako med obvezne priloge sodi tudi kopija ustreznega novega gradbenega ali drugega dovoljenja, če so bili na stavbi izvedeni gradbeno - rekonstrukcijski posegi. V drugem odstavku 4. b točke javni poziv nadalje določa, da bo skladnost gradnje obstoječih stanovanjskih stavb preverjana na podlagi gradbenega dovoljenja za stavbo in njene dele oz. potrdila, da ima stavba uporabno dovoljenje po zakonu, ki ga vlagatelj priloži vlogi za dodelitev nepovratne finančne spodbude. Iz prvega odstavka 4.b točke izhaja še, da mora biti naložba, za katero bo dodeljena nepovratna finančna spodbuda, izvedena skladno z vsemi veljavnimi predpisi s področja graditve objektov, energijske učinkovitosti stavb ter drugimi veljavnimi predpisi. Vlagatelj tudi s podpisano izjavo o sprejemanju pogojev izjavlja, da bo naložba izvedena skladno s pogoji javnega poziva in veljavnimi predpisi ter da bo na poziv Eko sklada posredoval vso dokumentacijo oziroma druga zahtevana dokazila, s katerimi Eko sklad ne razpolaga. Gradbeni zakon (v nadaljevanju GZ) v 4. členu določa, da je za novogradnjo, rekonstrukcijo in spremembo namembnosti treba imeti pravnomočno gradbeno dovoljenje. S Poročilom o ugotovitvah z dne 9. 2. 2017 je bil vlagatelj o navedenih ugotovitvah tudi seznanjen. Odgovoru na poročilo je priložil strokovno mnenje o izvedenih obnovitvenih delih, ki ga je izdal B., d.o.o., Ljubljana, iz katerega izhaja, da izvedena dela na objektu spadajo pod definicijo investicijsko vzdrževalnih del, glede na dikcijo v takrat veljavnem Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1); da se je ob prenovi stavbe ugotovilo, da je obstoječa konstrukcija v tako slabem stanju, da je nujna njena zamenjava; da je bila postavitev špirovcev za današnje dni nenavadna, saj so sloneli v vdolbinah nosilnega obodnega zidu; da bi bila ponovna vgradnja novih špirovcev na način, kot so bili vgrajeni stari, tehnično neustrezna in tudi nesmiselna; da se je obnova izvedla skladno s pravili tehnike, ki so bili v veljavi v času izvedbe obnove, tako da so se vdolbine zapolnile, na zid pa se je postavila kapna lega, na katero so se postavili špirovci; da izvedena dela niso oslabila ali dodatno obremenila obstoječe konstrukcije, iz česar izhaja, da dela niso posegala v nosilno konstrukcijo objekta; da so izvedene spremembe gabaritov dovoljene; da izvedena dela niso spreminjala konstrukcijskih elementov in zmogljivosti objekta, izvedli so se le nadomestni elementi z enako funkcijo ter novimi materiali, ki sledijo napredku tehnike. Tožnik je bil s Poročilom o ugotovitvah z dne 8. 6. 2020 dodatno seznanjen o ugotovitvah toženca, saj se je v času od oddaje vloge spremenila za konkretno zadevo relevantna zakonodaja. Tožnik je na poročilo odgovoril ter navedel, da v celoti vztraja pri zahtevku, da pri obnovi stanovanjske hiše ni šlo za posege, ki bi terjali izdajo gradbenega dovoljenja, da je bilo potrdilo o uporabnem dovoljenju z dne 23. 5. 2017 s strani Upravne enote Ptuj izdano šele po izvedbi del na objektu, da poseg v strešno konstrukcijo ne predstavlja posega v nosilno konstrukcijo, ki bi zahteval pridobitev gradbenega dovoljenja, kar izhaja tudi iz mnenja, ki ga je izdelal B., d.o.o., Ljubljana, ter da tudi obdelava sten s siporeksom ne spreminja objekta v smeri, da bi zahtevala pridobitev gradbenega dovoljenja. Iz odgovora izhaja še, da bi bilo treba uporabiti predpise, ki so veljali ob oddaji vloge in izvajanju del. 3. V nadaljevanju obrazložitve toženec pojasnjuje, da kot izhaja iz celotne spisovne dokumentacije, zlasti iz vlogi priloženih fotografij stavbe, iz izjave vlagatelja z dne 7. 2. 20172, ter kot izhaja iz strokovnega mnenja o izvedenih obnovitvenih delih (da se je izvedla menjava konstrukcije ostrešja), gre v konkretni zadevi za stanovanjsko stavbo, ki je bila rekonstruirana, in sicer je bila strešna konstrukcija zamenjana v celoti, da se je opečnati zid deloma odstranil in nadomestil s siporeksom ter da je bila stavba nadzidana, s čimer so se gabariti objekta povečali, za kar pa vlagatelj ni priložil gradbenega dovoljenja, in iz česar izhaja, da stavba ni skladna z določili GZ in tudi ne s pogoji javnega poziva. Tožnik je vlogi sicer priložil potrdilo, da ima stari objekt - enostanovanjska stavba na zemljišču parc. št. 651/194 k.o. A., uporabno dovoljenje po zakonu, vendar se predmetno potrdilo nanaša le na stari objekt, kot to jasno izhaja iz potrdila (torej objekt pred rekonstrukcijo). Poleg navedenega iz potrdila izhaja, da se namembnost stavbe v času od leta 1967 ni bistveno spremenila, kar pa ne pomeni, da za vse nove posege, ki so bili na stavbi zgrajeni po letu 1967, vlagatelju ni treba pridobiti gradbenega oz. drugega ustreznega dovoljenja, skladno z zakonodajo. Iz fotografij stavbe, pojasnila vlagatelja ter deloma tudi iz strokovnega mnenja o izvedenih obnovitvenih delih namreč jasno izhaja, da je bil na predmetni stavbi (kljub izdanemu potrdilu) v novejšem času izveden poseg v konstrukcijo oz. so bila na stavbi v novejšem času izvedena rekonstrukcijska dela, ki ne morejo biti zajeta v predmetnem potrdilu.

4. Toženec pojasnjuje, da ne sledi strokovnem mnenju, da izvedeni poseg predstavlja investicijsko vzdrževalna dela, saj mednje izvedenih del ne moremo uvrščati (za kar vlagatelj ne bi potreboval gradbenega dovoljenja). GZ določa, da vzdrževanje objekta predstavljajo dela, namenjena ohranjanju uporabnosti in vrednosti objekta ter izboljšave, ki upoštevajo napredek tehnike, zamenjava posameznih dotrajanih konstrukcijskih in drugih elementov ter inštalacijski preboji. V 6. točki priloge 2 Uredba o razvrščanju objektov določa, da med vzdrževalna dela sodijo manjša dela na konstrukcijskih elementih objekta, tj. vzdrževanje nosilnih konstrukcijskih elementov, zamenjava dotrajanih posameznih konstrukcijskih elementov, ki se nadomestijo z enakimi konstrukcijskimi elementi, in manjši inštalacijski preboji konstrukcijskih elementov, ki ne zmanjšujejo občutno njihove nosilnosti. Tehnična smernica TSG-V-006: 2018 Razvrščanje objektov določa, da so v 6. točki priloge 2 Uredbe o razvrščanju objektov med vzdrževalnimi deli navedena manjša dela na konstrukcijskih elementih objekta, mednje je uvrščena tudi zamenjava dotrajanih posameznih konstrukcijskih elementov, ki se nadomestijo z enakimi konstrukcijskimi elementi. Zamenjava konstrukcijskega elementa ne pomeni izrezovanja delov konstrukcije, npr. zidanega ali (armirano) betonskega zidu in zamenjave z drugim materialom. To je prepovedano oz. se sme izvesti v okviru rekonstrukcije objekta po tem, ko usposobljen strokovnjak določi pravi način posega v konstrukcijo. Rezanje armature pomeni poslabšanje konstrukcije objekta in s tem poslabšanje gradbenotehničnega stanja objekta, kar prepoveduje tudi GZ. Z zamenjavo dotrajanih posameznih konstrukcijskih elementov je tipično mišljena zamenjava preperele lege širovca z drugim, enakim po prerezu, dolžini in lastnostih lesa. Enako lahko velja za zamenjavo jeklenega elementa konstrukcije. Pri tem je nujno, da se odstranjeni elementi konstrukcije zamenjajo z enakimi in se ne poskuša vgraditi večjega - boljšega, ker se s tem konstrukcija spremeni, to pa pomeni rekonstrukcijo objekta.

5. Na podlagi fotografij in celotne spisovne dokumentacije toženec ugotavlja, da so bila na stavbi izvedena dela, ki po svojem delu ne predstavljajo vzdrževalnih del, saj je bila izvedena zamenjava celotne strešne konstrukcije in ne zamenjava posameznih konstrukcijskih elementov, kar bi lahko štelo za vzdrževalna dela. S tem ko so se delno porušile in s siporeksom nadomestile in obzidale obstoječe opečnate stene, s čimer naj bi se dosegla ustrezna nosilnost stavbe, je bila izvedena delna zamenjava konstrukcijskega elementa z drugim materialom, kar je prepovedano oz. se sme izvesti v okviru rekonstrukcije objekta po tem, ko usposobljen strokovnjak določi pravi način posega v konstrukcijo. Posledično se je obremenila celotna statična zasnova stavbe, kar pomeni, da bi bilo treba izdelati nov statični izračun konstrukcije in pridobiti gradbeno dovoljenje. Z izvedenim dvigom celotne strehe so se povečali tudi gabariti stavbe. Glede na to, da GZ za rekonstrukcijo, za katero je potrebna pridobitev gradbenega dovoljenja, določa, da se gabariti objekta praviloma ne povečajo, je mogoče sklepati, da to še toliko bolj velja za vzdrževalna dela, za katera gradbeno dovoljenje ni potrebno. Zamenjava špirovcev je bila izvedena z drugačno tehnično izvedbo kot predhodno nameščeni špirovci - vdolbine, v katerih so bili nameščeni predhodni špirovci, so se zapolnili z betonom, na zid se je postavila kapna lega, na katero se naslanjajo špirovci, takšna rešitev pa zahteva statično presojo. Iz fotografij je namreč razvidna drugačna postavitev lege, na katero se naslanjajo špirovci. Ker tako izvedena zamenjava strešne konstrukcije kot povečanje gabaritov stavbe zaradi dviga strehe pomenita dodatno obremenjevanje zgornje etaže, vplivata na statično stabilnost ostrešja in posledično celotne stavbe, bi bilo treba pridobiti projekt za rekonstrukcijo. Glede zapisanega v strokovnem mnenju, da gre pri dvigu špirovcev za 10-15 cm za dovoljeno spremembo gabaritov (pri čemer ne gre za spremembo gabaritov zaradi vgradnje toplotne izolacije), ki ne predstavlja spremembe konstrukcijskih elementov in zmogljivosti objekta, bi bilo razvidno iz načrta arhitekture, vendar pa Eko sklad vlagatelja ni pozval na dopolnitev vloge v tem smislu, saj je bilo treba vlogo zavrniti že iz zgoraj navedenih razlogov.

6. Toženec še navaja, da o vlogah vlagateljev odloča v upravnem postopku, v katerem ga pri uporabi materialnih predpisov veže tudi načelo zakonitosti, določeno v 6. členu Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). V skladu s tem načelom pa je dolžan upoštevati predpise, veljavne v času odločanja, in ne predpise, veljavne v času oddaje vloge ali izvedbe del. 7. Glede na vse navedeno je toženec ugotovil, da predmetna naložba v vse ukrepe ne izpolnjuje z javnim pozivom določenih pogojev, ker bo/je izvedena na stavbi oz. njenih delih, za katere tožnik ni pridobil novega gradbenega dovoljenja (rekonstrukcija), kar pa ni skladno z določbami javnega poziva, zato pogoji za dodelitev zaprošene spodbude niso izpolnjeni.

**Bistvene navedbe strank v upravnem sporu**

8. Tožnik navedenemu nasprotuje in v tožbi, kakor tudi v pripravljalni vlogi z dne 12. 7. 2022, predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi, njegovi vlogi ugodi, priglaša pa tudi stroške postopka. Navaja, da je toženec že s prvotno odločbo zavrnil vlogo tožnika iz bistveno enakih razlogov kot z izpodbijano odločbo. Sklicuje se na odločitev sodišča iz tč. 16 - 18 sodbe II U 430/2017 z dne 21. 8. 20193 in navaja, da toženec ni sledil metodološkim napotkom sodišča iz navedene sodbe in ni odpravil pomanjkljivosti. Navaja, da je toženec vezan na izdano uporabno dovoljenje Upravne enote Ptuj z dne 23. 5. 2017, ter da nima pooblastila odločati o skladnosti ali neskladnosti gradnje objektov mimo preverjanja ustreznosti potrdila, ki ga je tožnik predložil. Izvedeni poseg v strešno konstrukcijo ne predstavlja posega, ki bi zahteval pridobitev gradbenega dovoljenja, saj opravljeni poseg ne predstavlja posega v nosilno konstrukcijo objekta. Dejansko so se namreč za 10 do 15 cm dvignili zgolj špirovci, prav zaradi izvedbe izolacije, takšna dela pa predstavljajo zgolj investicijsko vzdrževalna dela, za katera ni potrebno pridobivanje gradbenega dovoljenja. Obnova se je izvedla skladno s pravili tehnike, ki so bili v veljavi v času izvedbe obnove (ponovna vgradnja novih špirovcev na način, kot so bili vgrajeni stari, bi bila tehnično neustrezna in tudi nesmiselna, saj so špirovci sloneli v vdolbinah nosilnega obodnega zidu). Ta dela niso dodatno obremenila ali oslabila obstoječe konstrukcije, iz česar izhaja, da dela niso posegala v nosilno konstrukcijo objekta. Spremembe gabaritov objekta so dovoljene, izvedena dela niso spreminjala konstrukcijskih elementov in zmogljivosti objekta, izvedli so se le nadomestni elementi z enako funkcijo ter novimi materiali, ki sledijo napredku tehnike (izboljšave, ki sledijo napredku tehnike po Uredbi oz. 6.c točki njene Priloge 2). Navaja še, da so ugotovitve toženca o obremenitvi celotne statične zasnove stavbe pavšalne, brez izračunov oz. strokovnih mnenj ali obrazložitve, kako je toženec ugotovil dodatno statično obremenjenost objekta. Nepojasnjeno ostaja, od kod tožencu ugotovitev, da naj bi se delno porušila in s siporeksom nadomestila opečnata stena - nič se ni rušilo, še manj pa je prišlo do posegov v konstrukcijo. Prav zaradi dograditve kapne lege so se špirovci dvignili za 10-15 cm. To je nedvomno dovoljeno, saj se je višina objekta povečala zgolj, kolikor je bilo nujno treba za izvedbo izboljšav, ki upoštevajo napredek tehnike, kakor tudi zaradi vgradnje toplotne izolacije stavbe. Za vse navedeno pa ni treba gradbenega dovoljenja. Ker toženec ni pritegnil izvedenca in ker tega mnenja ni obrazložil v obrazložitvi, je s tem toženec storil absolutno bistveno kršitev postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP.

9. Toženec v odgovoru na tožbo in v pripravljalni vlogi z dne 30. 8. 2022 ponovi razloge in citira zakonska določila in določila Javnega poziva, s katerimi utemeljuje svojo odločitev. Predlaga, da sodišče tožbo zavrne. Navaja, da se predloženo potrdilo o uporabnem dovoljenju za zadevno stavbo lahko nanaša le na stari objekt, kot to tudi jasno izhaja iz potrdila (torej objekt pred rekonstrukcijo). Poleg navedenega dodatno iz potrdila izhaja tudi to, da se namembnost stavbe v času od leta 1967 ni bistveno spremenila, kar pa ne pomeni, da za vse nove posege, ki so bili v stavbi izvedeni po letu 1967, tožniku ni treba pridobiti gradbenega oz. drugega ustreznega dovoljenja, skladno z zakonodajo. Po mnenju toženca se izvedenih del v predmetni stavbi v svojem obsegu ne more uvrščati med vzdrževalna dela, kot jih opredeljuje 3. člen GZ, saj je bila izvedena zamenjava celotne strešne konstrukcije, rezanje armature pa pomeni poslabšanje konstrukcije objekta in s tem poslabšanje gradbenotehničnega stanja objekta. Toženec je v celoti sledil napotilom sodišča iz sodbe II U 430/2017 z dne 21. 8. 2019. V vlogi še dodaja, da je treba po 189. členu ZUP postaviti izvedenca le, če uradna oseba nima strokovnega znanja, za ugotovitev ali presojo dejstva, ki je pomembno za rešitev zadeve. Sklicuje se na tehnično znanje zaposlenih, ki so vodili postopek, zaradi česar postavitev izvedenca ne bi doprinesla k ugotavljanju relevantnega dejanskega stanja.

**O odločanju na seji**

10. Sodišče je v zadevi odločilo na seji, saj sta obe stranki izrecno podali pisno soglasje, da se glavni obravnavi odpovedujeta v skladu z 279.a členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi z 22. členom Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Tako je sodišče v sporu odločilo na podlagi pisnih vlog strank in njunih pisnih dokazih (prvi odstavek 279.a člena ZPP).

**K I. točki izreka**

11. Tožba je utemeljena.

12. Uvodoma se sodišče opredeljuje do dileme strank, ali bi moral toženec izpodbijano odločbo izdati na podlagi pravil ZGO-1 ali GZ. Iz določbe prvega odstavka 106. člena GZ izhaja, da se postopki, začeti pred začetkom uporabe GZ na podlagi ZGO-1, končajo po določbah ZGO-1.4 Toženec v zadevi tako ni uporabil pravilnega materialnega prava, kar pa sicer po presoji sodišča ni vplivalo na pravilnost in zakonitost odločitve, ker relevantne določbe tako GZ kot ZGO-1 glede vzdrževalnih del oz. rekonstrukcije objekta (in posledično nujni pridobitvi gradbenega dovoljenja) določajo v bistvenem enako (2. in 3. člen ZGO-1 ter 3. in 4. člen GZ).

13. Predmet presoje v predmetnem upravnem postopku je izpodbijana odločba toženca, ki se nanaša na zavrnitev vloge tožnika za pridobitev nepovratne finančne spodbude za ukrepe: vgradnja toplotne črpalke za centralno ogrevanje stanovanjske stavbe, vgradnja energijsko učinkovitega lesenega zunanjega stavbnega pohištva v starejši stanovanjski stavbi, toplotna izolacija fasade starejše eno - ali dvostanovanjske stavbe, toplotna izolacija strehe ali stropa proti neogrevanemu prostoru v starejši eno - ali dvostanovanjski stavbi in vgradnja prezračevanja z vračanjem toplote odpadnega zraka v stanovanjski stavbi. Toženec je vlogo tožnika na predmetni Javni poziv zavrnil, ker tožnik ni predložil gradbenega dovoljenja za zamenjavo strešne konstrukcije, skladno z drugim odstavkom 4.b točke Javnega poziva. Ta namreč določa, da bo skladnost gradnje obstoječih stanovanjskih stavb preverjena na podlagi gradbenega dovoljenja za stavbo in njene dele oz. na podlagi potrdila, da ima stavba uporabno dovoljenje po zakonu, ki ga vlagatelj priloži k vlogi za dodelitev nepovratne finančne spodbude. Tožnik je sicer predložil potrdilo Upravne enote Ptuj, da ima stari objekt - enostanovanjska stavba na zemljišču s parc. št. 651/194 k.o. ..., uporabno dovoljenje po zakonu, navedeno potrdilo pa je izdano 23. 5. 2017, tj. po datumu opravljenih del na zadevni stavbi5, za katero je tožnik vložil vlogo za pridobitev nepovratne finančne spodbude za navedene ukrepe. Toženec pa ugotavlja, da zgolj navedeno dovoljenje ne izkazuje, da tožnik za opravljena dela (rekonstrukcijo ostrešne konstrukcije) ne potrebuje gradbenega dovoljenja.

14. Sodišče ugotavlja, da ima tožnik resda izdano navedeno uporabno dovoljenje 23. 5. 2017, tj. po datumu opravljenih del na zadevni stavbi. Po določilu 197. člena ZGO-1 se šteje, da imajo uporabno dovoljenje po zakonu vse stavbe, ki so bile zgrajene pred 31. 12. 1967, če se namembnost po navedenem datumu ni bistveno spremenila. Vendar pa navedeno uporabno dovoljenje velja za stavbo, kot je bila zgrajena pred 31. 12. 1967. Če bi bilo dejansko izkazano, da je tožnik z zamenjavo ostrešne konstrukcije izvedel rekonstrukcijo ostrešja, bi moral za to - kljub izdanemu uporabnemu dovoljenju za stavbo po 197. členu ZGO-1, pridobiti ta navedena dela novo gradbeno dovoljenje, skladno s 3. členom ZGO-1. Toženec je namreč ravno na podlagi navedene dokumentacije skladno s 4.b točko javnega poziva glede dodelitve nepovratnih sredstev upravičen presojati ne/skladnost gradnje obstoječih stanovanjskih stavb.

15. Vendar pa sodišče (še) ne sledi toženki, da gre pri navedenih delih za rekonstrukcijo (tj. da je bil izveden poseg v nosilno konstrukcijo objekta, s tem ko so se na predmetni stavbi za 10 do 15 cm dvignili špirovci oz. da so bila na stavbi v novejšem času izvedena rekonstrukcijska dela).

16. Po določbah ZGO-1 rekonstrukcija objekta pomeni spreminjanje njegovih tehničnih značilnosti in prilagajanje spremenjeni namembnosti ali potrebam, oziroma izvedbo del, s katerimi se bistveno ne spremeni velikost, spreminjajo pa se konstrukcijski elementi, zmogljivost ter izvedejo druge izboljšave, pri čemer pri stavbah ne gre za bistveno spremembo v zvezi z velikostjo, če se njena prostornina ne spremeni za več kakor 10% (točka 7.2. prvega odstavka 2. člena ZGO-1). V skladu s 3. členom ZGO-1 se gradnja novega objekta, rekonstrukcija objekta in odstranitev objekta lahko začne na podlagi pravnomočnega gradbenega dovoljenja.

17. Iz uradnega zaznamka z dne 7. 2. 2016 po telefonskem pojasnilu tožnika izhaja med drugim, da je strešna konstrukcija v celoti zamenjana, saj so staro strešno konstrukcijo, predvsem špirovce, napadli lesni škodljivci. Stranski zidovi so nadzidani za približno 10-15 cm. Tožnik je pojasnil, da je s siporeksom obzidal stene, da je pridobil nosilnost. Hkrati zagotavlja, da je objekt statično stabilen.

18. Tudi iz strokovnega mnenja o izvedenih obnovitvenih delih družbe B., d.o.o., Ljubljana (priloga A5), ki ga je v upravnem postopku kot dokazilo svojih trditev, da za izvedena dela ne potrebuje gradbenega dovoljenja, predložil tožnik, izhaja, da opravljena dela predstavljajo investicijsko vzdrževalna dela, ki sledijo napredku tehnike. Ne gre za dela, ki bi oslabila obstoječo konstrukcijo ter je niso dodatno obremenila, s tem pa ni šlo za poseganje v nosilno konstrukcijo objekta. Ocenjujejo, da je dvig (nadzidanje stavbe) za 10-15 cm in s tem spremembe gaberitov, dovoljen, glede na to, da gre za investicijsko vzdrževalna dela. Izvedli so se nadomestni elementi z enako funkcijo ter novi materiali, ki sledijo napredku tehnike oz. uresničujejo zahteve današnjih standardov.

19. Po presoji sodišča v zadevi II U 430/2017 v obrazložitvi odločbe ni dovolj zgolj prepis zakonskih določb, brez strokovne ocene dejanskega stanja, ki temelji na mnenju strokovnjaka (z gradbenega področja), ali gre za poseg v nosilno konstrukcijo objekta oz. nosilno strešno konstrukcijo, kar bi ustrezalo zakonskem dejanskem stanju rekonstrukcije po določbah ZGO-1 in zahtevalo gradbeno dovoljenje.

20. Glede na navedeno - in kot zatrjuje že tožnik, bi toženec moral skladno z navedenim napotilom sodišča iz sodbe II U 430/2017 z dne 21. 8. 2019 pridobiti za svojo oceno, da gre za rekonstrukcijo (posledično pa bi moral tožnik pridobiti za navedena dela še gradbeno dovoljenje) in ne zgolj za investicijsko-vzdrževalna dela, prilagojena napredku tehnike, kot zatrjuje tožnik in kot izhaja iz strokovnega mnenja, ki ga je v upravnem postopku predložil, mnenje strokovnjaka z gradbenega področja. Ne iz navedene izpodbijane odločitve ne iz samega upravnega spisa pa ni razvidno, da bi toženec za svoje mnenje, ki nasprotuje navedbam in strokovnemu mnenju tožnika, pridobil takšno strokovno oceno. Nikjer niso razvidni izračuni statične ne/stabilnosti, kot ugotavlja že tožnik v tožbi. Poleg tega tudi mnenje strokovnjaka (če je na podlagi tega bila izdana izpodbijana odločba) predhodno ni bilo dano v izjavo tožniku.

21. Toženec sicer zatrjuje v izpodbijani odločbi, da nasprotuje predloženi strokovni oceni s strani tožnika in da je na podlagi pisne dokumentacije in fotografij, predloženih v vlogi, ugotovil, da so bila na predmetni stavbi v novejšem času opravljena rekonstrukcijska dela. Še bolj specifično ugotavlja, kako rezanje armature škoduje nosilnosti stavbe (sodišče sicer pripominja, da gre glede rezanja armature za dejstva, ki jih sicer predhodno ni predstavil tožniku, da bi se do njih opredelil, na kar opozarja tudi tožnik (da ni bilo nobenega podiranja sten), pri čemer pa je navedeno dejstvo toženec uporabil kot bistveno okoliščino, da je ugotovil, da gre v konkretni zadevi za rekonstrukcijo, s tem je prekršil pravico do izjave tožnika, kar je absolutna bistvena kršitev postopka na podlagi 3. točke drugega odstavka 237. člena ZUP, zaradi česar je tudi zaradi navedenega treba izpodbijano odločbo odpraviti), pri čemer pa ni predložil mnenja strokovnjaka gradbene stroke, ki bi takšno njegovo stališče o rekonstrukciji podprl, in niti strokovnega mnenja, ki bi izpodbilo predloženo strokovno mnenje s strani tožnika.

22. Sodišče sicer pripominja, da lahko, da razpolagajo s tehničnim znanjem zaposleni pri tožencu, ki vodijo postopek, kot to sicer kot tožbeno novoto navaja toženec v prvi pripravljalni vlogi, in že zato sodišče teh dejstev pri odločanju v tem upravnem sporu v skladu s tretjim odstavkom 20. člena ZUS-1 v zvezi z 52. členom ZUS-1 ne sme upoštevati (toženec pa tudi ni pojasnil, da bi obstajale kake ovire, zakaj navedenega ni navedel že v upravnem postopku), vendar pa navedeno ne izhaja ne iz upravnega postopka (upravnega spisa) ne iz same odločbe. Glede na to, da je navedeno tudi izrecno očital tožnik tožencu v tožbi, pa toženec še vedno ni npr. pojasnil, da sta pooblaščeni osebi, ki sta podpisani na izpodbijani odločbi, tj. C. C., ki je postopek vodila, oz. mag. D. D., ki je pooblaščena za opravljanje dejanj v postopku, strokovnjaka z gradbenega področja (drugih oseb, ki bi sodelovale pri izdaji navedene odločbe, pa ni navedenih v sami odločbi), sodišče toženke tudi ni pozvalo z materialno procesnim vodstvom za specifikacijo navedenega, saj je v zvezi s tem toženca opozoril že tožnik.6

23. Sodišče sicer še pripominja, da bi sicer toženec moral svojo strokovno oceno (če jo je že pridobil in nanjo oprl svojo odločitev, kar pa sicer ne iz upravnega spisa ne iz same odločbe ni razvidno) predložiti v izjavo tožniku, da bi se ta lahko do nje opredelil, skladno z 9. členom ZUP, sicer bi mu lahko kršil pravico do izjave v postopku, če bi na dejstva iz svojega pridobljenega strokovnega mnenja, ki jih ne bi dal v predhodno izjasnitev tožniku, naslonil odločbo.

24. Ker torej toženec ni izkazal (z mnenjem strokovnjaka z gradbenega področja), da bi bile zmotne strokovne ugotovitve iz mnenja, ki jih je v zvezi z izvedenimi deli predložil tožnik, za kar mu je sicer napotilo podalo že sodišče v sodbi II U 430/2017 z dne 21. 8. 2019, je po mnenju sodišča preuranjeno odločil, da bi za izvedena dela tožnik potreboval gradbeno dovoljenje, ker naj bi posegel v celotno nosilno konstrukcijo obstoječe stavbe - in naj bi šlo za rekonstrukcijo po ZGO-1 (ni namreč izpodbil trditev in dokaza - strokovnega mnenja tožnika, da gre za investicijsko vzdrževalna dela, ki sledijo napredku tehnike in ki ne posegajo v konstrukcijo stavbe, poleg tega se je glede oslabljene statičnosti objekta naslonil na dejstva (rezanje armature), ki jih predhodno ni dal v izjasnitev tožniku, tožnik pa jih v tožbi prereka, tj. da ni ničesar rušil).

25. Zato sodišče ponovno nalaga tožencu, naj ponovna ocena dejanskega stanja v zadevi temelji na mnenju strokovnjaka (z gradbenega področja), ali gre z navedenimi deli za poseg v nosilno konstrukcijo objekta oz. nosilno strešno konstrukcijo, kar bi ustrezalo zakonskem dejanskem stanju rekonstrukcije po določbah ZGO-1 in zahtevalo od tožnika pridobitev gradbenega dovoljenja. Posledično sodišče ugotavlja, da dejansko stanje ni bilo v zadostni meri razjasnjeno in ugotovljeno. Izpodbijani sklep nima obrazložitve o odločilnih dejstvih, saj temelji na nepopolno ugotovljenem dejanskem stanju (in celo na dejstvih, ki niso bila predhodno predočena tožniku), kar je imelo za posledico, da je bilo tudi materialno pravo napačno uporabljeno.

26. Sodišče je zato na podlagi 2. in 4. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 izpodbijano odločbo odpravilo in v skladu s tretjim odstavkom citiranega člena zadevo vrnilo organu, ki je izpodbijani akt izdal, v ponovni postopek. V ponovnem postopku bo treba po dopolnitvi dejanskega stanja ob upoštevanju mnenja sodišča in pravilni uporabi materialnega prava ponovno odločiti o utemeljenosti vloge tožnika na Javni poziv.

27. Sodišče v tej zadevi ni odločalo v sporu polne jurisdikcije, kot je predlagal tožnik, saj za to niso izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 65. člena ZUS-1: resda je upravni organ izdal nov upravni akt, ki je bil v nasprotju s pravnim mnenjem sodišča ali z njegovimi stališči, ki se nanašajo na postopek, vendar pa podatki postopka tega (še) ne omogočajo (najprej bo toženec razčistil dejansko stanje glede ne/skladnosti zgrajene ostrešne konstrukcije stavbe na podlagi mnenja strokovnjaka z gradbenega področja, šele nato se bo (če za navedeno gradnjo ni treba gradbenega dovoljenja) lahko v nadaljevanju odločalo o ne/utemeljenosti dodeljevanja sredstev za posamezne ukrepe), tožnik težko popravljive škode niti ne zatrjuje, narava stvari v danih okoliščinah konkretne zadeve pa tudi ne zahteva odločanja sodišča o tožnikovi zahtevi. Sodišče še dodaja, da iz 2. člena ZUS-1 sledi, da odloča v upravnem sporu o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v pravni položaj tožnika. Upravni spor torej pomeni sodni nadzor nad akti navedenih organov, ne pa prevzemanja njihovih funkcij. Sodno odločanje o pravici lahko nadomesti upravno odločanje le v primerih, ko bi drugačen način odločanja pomenil nedopusten poseg v pravico do sodnega varstva.

**K II. točki izreka**

28. Tožnik je v zadevi zahteval tudi povrnitev stroškov postopka. Ker je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijani akt odpravilo, je tudi odločilo, da mora toženec v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 povrniti stroške postopka. Na podlagi drugega odstavka 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu je sodišče tožniku prisodilo ustrezen pavšalni znesek povračila stroškov v višini 285,00 EUR, kar z 22 % DDV znaša skupaj 347,70 EUR. Zadeva je bila namreč rešena na seji, tožnik pa je v postopku imela pooblaščenca - odvetniško družbo.

29. Prisojeni znesek stroškov mora tožniku povrniti toženec v roku 15 dni, šteto od dne, ko ji je vročena ta sodba (313. člen ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1), od poteka tako določenega paricijskega roka dalje tečejo tudi zakonske zamudne obresti (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika).

1 Prvotno zavrnilno odločbo v zvezi z zadevo je toženec izdal zoper tožnika 20. 7. 2017. Ta je bila odpravljena v upravnem sporu II U 430/2017 s sodbo z dne 21. 8. 2019 in je bila zadeva vrnjena tožencu v ponovno odločanje. 2 Tožnik je v razgovoru izrecno poudaril, da je bila strešna konstrukcija v celoti zamenjana, da so bili stranski zidovi stavbe nadzidani za 10-15 cm ter da je s siporeksom obzidal stene, da bi dobil nosilnost stavbe. 3 Iz navedenih točk obrazložitve izhaja, da "ni dovolj zgolj prepis zakonskih določb, brez v konkretnem primeru strokovne ocene dejanskega stanja, ki temelji na mnenju strokovnjaka (z gradbenega področja), ali gre za poseg v nosilno konstrukcijo objekta oz. nosilno strešno konstrukcijo, kar bi ustrezalo zakonskem dejanskem stanju rekonstrukcije po določbah ZGO-1 in zahtevalo gradbeno dovoljenje. Zato dejansko stanje ni bilo v zadostni meri razjasnjeno in ugotovljeno. Izpodbijani sklep nima obrazložitve o odločilnih dejstvih, saj temelji na nepopolno ugotovljenem dejanskem stanju, ki je imelo za posledico, da je bilo tudi materialno pravo napačno uporabljeno." 4 Enako določa tudi drugi odstavek 128. člena sedaj veljavnega GZ-1, tj. da se (ne glede na prvi odstavek) postopki, začeti na podlagi ZGO-1, končajo po določbah ZGO-1. 5 Tako navaja tožnik v postopku, toženec pa temu ne oporeka, zato navedenemu sodišče sledi, skladno z drugim odstavkom 214. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1. 6 Tako tudi sodna praksa, glej npr. sodbo Višjega sodišča v Ljubljani št. I Cpg 590/2021 z dne 24. 8. 2022 (materialno procesno vodstvo sodišča ni potrebno (tj. njegova opustitev ne predstavlja niti relativne procesne kršitve), če stranko na pomanjkljivosti njene trditvene in dokazne podlage opozori nasprotna stranka).