Jedro

Ker je sodišče upoštevalo vrednost nepremičnine, kot da bi bila deljena v naravi, čeprav se za delitev v naravi ni odločilo ter pri tem spregledalo zmanjšano vrednost nepremičnine na račun obstoječe služnosti, je materialno pravo napačno uporabilo in s tem zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka.

Sodišče v zadevi odloča glede na stanje nepremičnine na dan izdaje sklepa.

Določitev petnajstnevnega roka za izročitev nepremičnine, v kateri prebiva s svojo družino, ne bi bila življenjska, temveč bi predstavljala rigidno in nesmotrno odločitev. Splošno znano dejstvo je, da iskanje nepremičnine in selitev terja svoj čas. Pritožbeno sodišče se je zato pri določitvi roka smiselno oprlo na četrti odstavek 112. člena SZ-1, ki ureja izselitvene roke v primeru odpovedi najemne pogodbe. Sodišče ne sme določiti roka za izselitev, ki bi bil krajši kot 30 dni in ne roka, ki bi bil daljši od 60 dni. Glede na okoliščine primera je kot primeren rok za izročitev nepremičnine v posest drugi predlagateljici določilo 30 dni po prejemu denarnega izplačila.

ZNP v 125. členu določa, da sodišče v postopku za delitev stvari po uradni dolžnosti odloči tudi o ustanovitvi stvarne služnosti, če posamezni udeleženec dela stvari, ki so mu bile dodeljene, sploh ne more ali delno ne more uporabljati brez uporabe drugega dela razdeljene stvari.

Sodišče ni ravnalo kot aktivni spodbujevalec procesnih aktivnosti udeležencev, čeprav je to v nepravdnih postopkih, kot je obravnavani, še posebej potrebno. V takšnih zadevah se ne odloča o sporu, ampak gre za urejanje medsebojnih razmerij med strankami (osebnih, premoženjskih, družinskih, itd.). Slednje pa zahteva celosten pristop k obravnavanju zadeve. V novem postopku bo moralo sodišče odpraviti ugotovljene pomanjkljivosti, začenši s tem, da bo nasprotnega udeleženca z ustreznim materialno procesnim vodstvom vzpodbudilo, da navedbe ustrezno dopolni.

Izrek

I. Pritožbi predlagateljic zoper sklep z dne 2. 2. 2022 se ugodi v celoti, pritožbi nasprotnega udeleženca zoper sklep z dne 2. 2. 2022 pa se ugodi delno in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje spremeni: - v II. točki izreka tako, da se znesek „65.164,18 EUR“ nadomesti s pravilnim zneskom „ 47.611,61 EUR „ ; - v III. točki izreka tako, da se doda stavek „ v roku 30 dni od prejema denarnega izplačila, navedenega v II. točki izreka sklepa.“.

II. V ostalem se pritožba nasprotnega udeleženca zavrne ter se v izpodbijanem in nespremenjenem delu sklep sodišča prve stopnje z dne 2. 2. 2022 potrdi.

III. Pritožbi nasprotnega udeleženca zoper sklep z dne 7. 2. 2023 se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje z dne 7. 2. 2023 razveljavi ter se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v ponoven postopek.

IV. Nasprotni udeleženec nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. S sklepom z dne 2. 2. 2022 je sodišče prve stopnje1 odločilo o delitvi nepremičnine parcele 3683/2 k. o. X2, iz katere sta po parcelaciji nastali parceli 3683/3, ki jo v celoti prejme v last predlagateljica A. A., in 3683/4, ki jo prejme nasprotni udeleženec, kateremu je naloženo še izplačilo 57 EUR v roku treh mesecev od pravnomočnosti sklepa (I. točka izreka). Sodišče je odločilo, da predlagateljica A. A. prejme v izključno last parcelo 3844/1, nasprotnemu udeležencu pa izplača vrednost njegovega solastninskega deleža v višini 65.164,18 EUR, v roku treh mesecev od pravnomočnosti sklepa (II. točka izreka). Nasprotnemu udeležencu je naložilo, da mora parcelo 3844/1 izročiti v posest predlagateljici (III. točka izreka) ter določilo, da ima do izplačila zneska na navedeni parceli zastavno pravico (IV. točka izreka). Določilo je, da je skica izvedenca geodetske stroke sestavni del sklepa (V. točka izreka). V točkah VI in VII pa je odločilo o stroških postopka.

2. S sklepom z dne 7. 2. 2023 je sodišče zavrnilo predlog nasprotnega udeleženca za določitev služnosti poti preko novo nastale parcele 3683/3 v korist novo nastale parcele 3683/4. **Glede pritožb zoper sklep z dne 2. 2. 2022**

3. Zoper sklep so se pravočasno pritožili vsi udeleženci. Predlagateljici se pritožujeta zoper II. točko izreka glede višine zneska, ki ga mora druga predlagateljica izplačati nasprotnemu udeležencu, in zoper III. točko izreka, ker ni določen rok, v katerem ji mora nasprotni udeleženec nepremičnino izročiti v posest. Navaja, da 313. člen ZPP3 določa, da se mora v primeru, ko se v sodbi naloži kakšna dajatev, določiti tudi rok za njeno izpolnitev. S tem ko sodišče ni določilo roka, v katerem mora nasprotni udeleženec izpolniti svojo obveznost, je bistveno kršilo določbe pravdnega postopka in materialno pravo napačno uporabilo. Izpostavlja, da je sodišče nepravilno izračunalo znesek izplačila nasprotnemu udeležencu. Izvedenec B. B. je v cenitvi nepremičnin hišo kot celoto z ostalimi objekti in zemljiščem ocenil na 137.943 EUR. Sodišče je upoštevalo stroške legalizacije 9.000 EUR, ne pa tudi zmanjšanja vrednosti zaradi služnosti, ki je na podlagi dopolnitev izvedenskega mnenja ocenjena na 10.978,70 EUR. V sklepu je ugotavljalo vrednost nepremičnine, kot da bi bila na stavbi vzpostavljena etažna lastnina in bi bila parcela 3844/1 deljena na več parcel. Kot skupno vrednost predvidenih novih delov stavbe in novih parcel je upoštevalo znesek 173.771,15 EUR (ter posledično vrednost solastninskega dela nasprotnega udeleženca v višini 65.164,18 EUR). Pritožnica poudarja, da si je ves čas prizadevala za delitev v naravi, ki bi bila mogoča in zaradi katere je sodišče naročilo izdelavo elaborata ter cenitve posameznih delov stavbe in predvidenih parcel. Ker nasprotni udeleženec ni mogel zagotoviti denarja za doplačilo, predlogu za delitev v naravi ni bilo ugodeno, zato bo zemljiškoknjižno stanje ostalo nespremenjeno. 'Nova' posamezna dela 1 in 2 ter nove parcele ne bodo vpisane v kataster. Zato sodišče vrednosti nepremičnin ne more določati na podlagi delitve, do katere ni prišlo oz. ugotavljati vrednosti za izplačilo tako, da upošteva vrednost neobstoječih posameznih delov stavbe. Upoštevati bi moralo vrednost nepremičnine kot celote (upoštevajoč tudi odbitek zaradi služnosti), kar znaša 126.964,30 EUR, ter vrednost solastninskega deleža (3/8) nasprotnega udeleženca 47.611,61 EUR. Ker je sodišče upoštevalo vrednost nepremičnine, kot da bi bila deljena v naravi, čeprav se za delitev v naravi ni odločilo, je materialno pravo napačno uporabilo in s tem zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka.

Pritožba podredno navaja, da je pri izračunu prišlo do več napak; med drugim je sodišče vrednost stopnišča upoštevalo 2x in s tem nezakonito povečalo vrednost nepremičnine še za 5.459,00 EUR. Povsem brez pravne podlage je prištelo še vrednost skupnih prostorov v višini 5.781 EUR, ki jo je določilo kar samo. Skupni deli stavbe po 105. členu SPZ4 niso samostojno v pravnem prometu in kot takšni nimajo tržne vrednosti. Z napačnim izračunom je bilo kršeno načelo zaupanja v pravo in prepoved sodniške samovolje. Vrednost nepremičnine bi morala znašati (glede neobstoječih posameznih delov in ob odbitju preveč zaračunanih zneskov v višini 11.330 EUR) 171.441,15 EUR, solastniški del nasprotnega udeleženca pa 60.915,43 EUR.

Z delitvijo v naravi bi pridobili vsi udeleženci, saj bi bila vrednost v tem primeru višja. Ker se sodišče za takšno delitev ni odločilo in ker na nepremičnini etažna lastnina ni bila vzpostavljena, podlaga za izračun vrednosti solastninskega deleža ne more biti vrednost nepremičnine v etažni lastnini, pač pa nepremičnina kot celota.

Predlagateljici pritožbenemu sodišču predlagata, da izpodbijani sklep spremeni tako, da znesek izplačila nasprotnemu udeležencu določi v višini 47.611,61 EUR, pod točko III pa določi rok za izročitev nepremičnine v posest. 4. Nasprotni udeleženec je podal odgovor na pritožbo in pritožbenemu sodišču predlaga, da se pritožba predlagateljic zoper II. točko izreka sklepa kot neutemeljena zavrne in ta del izpodbijanega sklepa potrdi.

5. Nasprotni udeleženec se pritožuje zoper točke I, II, III in V izpodbijanega sklepa, in sicer iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP.5 Izpodbija odločitev sodišča prve stopnje glede fizične delitve nepremičnine parc. št. 3683/2 skladno s skico sodnega izvedenca C. C., ki je sestavni del izpodbijanega sklepa. Navaja, da nove nepremičnine parc. št. 3683/4 (severni del) ne bo mogel uporabljati brez uporabe drugega dela nepremičnine, t.j. parcele 3683/3 (južni del). Do severnega dela solastne nepremičnine se je že sedaj dostopalo le preko južnega dela nepremičnine.

Sodišče je napačno odločilo o višini denarnega zneska, ki mu ga je dolžna izplačati druga predlagateljica. Ne bi smelo upoštevati služnostne pravice, ki je bila v breme te nepremičnine vknjižena v zemljiško knjigo med postopkom, in sicer na predlog predlagateljice A. A. v korist njene nepremičnine parc. št. 3844/3, saj je po odločitvi sodišča v II. točki sklepa druga predlagateljica postala tako lastnica gospodujoče kot tudi služeče nepremičnine. Predmetna služnost na novo nastali nepremičnini parc. št. 3844/8 ni več potrebna, skladno z določbo 224. člena SPZ pa tudi ni več mogoča. Sodišče je kot osnovo za izračun vrednosti solastninskega deleža nasprotnega udeleženca na novo nastali nepremičnini parc. št. 3844/8 (preko katere naj bi potekala sporna služnost) upoštevalo znesek v višini 10.053,30 EUR, namesto pravilnega zneska 21.032 EUR, in s tem nasprotnega udeleženca prikrajšalo za 4.117,01 EUR denarnega izplačila.

Pritožnik nasprotuje odločitvi sodišča v III. točki izreka sklepa in se sklicuje na 313. člen ZPP. Če ni v posebnih predpisih določeno drugače, znaša rok za izpolnitev dajatev 15 dni, vendar pa lahko sodišče za dajatve, ki niso denarne, določi tudi daljši rok. Sodišče je spregledalo dejstvo, da prebiva s svojo družino v stanovanjski hiši na parc. št. 3844/1 že več desetletij. Selitev glede na njegovo premoženjsko stanje ne bo enostavna, zanjo pa potrebuje denarna sredstva, ki mu jih bo izplačala druga predlagateljica. Določitev 15-dnevnega roka za izročitev nepremičnine bi bila neživljenjska. Rok ne bi smel začeti teči, dokler ne prejme izplačila, potem pa bi moral imeti vsaj mesec dni časa, da si uredi nov dom.

Pritožbenemu sodišču predlaga, da II. točko izreka sklepa spremeni tako, da znesek izplačila nadomesti z zneskom 69.281,19 EUR, III. točko izreka pa tako, da (smiselni) 15-dnevni rok za izročitev posesti nadomesti s 4-mesečnim rokom. Hkrati uveljavlja povrnitev 5/8 pritožbenih stroškov.

6. Predlagateljici sta v odgovoru na pritožbo predlagali njeno zavrnitev.

7. Pritožba predlagateljic je utemeljena v celoti, pritožba nasprotnega udeleženca pa le delno.

8. Vsi udeleženci so v pritožbah nasprotovali odločitvi sodišča glede višine denarnega zneska, ki ga je druga predlagateljica dolžna izplačati nasprotnemu udeležencu na račun njegovega solastninskega deleža. V tem delu so utemeljeni pritožbeni očitki predlagateljic. Upravičeno opozarjata, da je sodišče ugotavljalo vrednost neobstoječih nepremičnin ter hkrati spregledalo obstoječo in vknjiženo služnost pravice poti preko parcele 3844/1 v korist parcele 3844/3. Relevanten je čas izdaje sklepa; sodišče v zadevi odloča glede na stanje nepremičnine na dan izdaje sklepa.6 V konkretnem primeru to pomeni, da bi moralo sodišče upoštevati vrednost parcele 3844/1 kot celote, saj do delitve v naravi (vzpostavitve etažne lastnine z nastankom dveh posameznih delov stavbe in delitve na več parcel) ni prišlo. Podlago za izračun vrednosti solastninskega deleža predstavlja skupna vrednost parcele 3844/1, ki jo je izvedenec gradbene stroke7 ocenil na 137.943,00 EUR. Predlagateljici utemeljeno opozarjata, da je potrebno od tako ugotovljene skupne vrednosti odšteti še vrednost obstoječe služnosti poti. Slednjo je izvedenec gradbene stroke v dopolnitvi izvedenskega mnenja ocenil na 10.978,70 EUR,8 tako ugotovljeni vrednosti služnosti pa ni oporekal noben udeleženec.9 Ker je sodišče upoštevalo vrednost nepremičnine, kot da bi bila deljena v naravi, čeprav se za delitev v naravi ni odločilo ter pri tem spregledalo zmanjšano vrednost nepremičnine na račun obstoječe služnosti, je materialno pravo napačno uporabilo in s tem zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da pravilna vrednost denarnega izplačila – upoštevajoč vrednost solastniškega deleža nasprotnega udeleženca – znaša 47.611,61 EUR.

9. Ker je pritožba predlagateljic v tem delu utemeljena, se pritožbeno sodišče do njunih podrednih pritožbenih očitkov ni opredeljevalo. Prav tako se (v tem delu) ni podrobneje opredeljevalo do pritožbenih očitkov nasprotnega udeleženca, saj pri oporekanju napačnemu izračunu denarnega izplačila izhaja iz predpostavke ocene vrednosti neobstoječih nepremičnin. Ni pomembno, da je druga predlagateljica solastnica gospodujoče nepremičnine (parcele 3844/3) in izključna lastnica služeče nepremičnine (parcele 3844/1). Po ustaljeni sodni praksi se v tovrstnih primerih pravilo 'nemini res sua servit' oz. 'služnosti na lastni stvari ni' ne uporablja.10 Pritožbeni očitki nasprotnega udeleženca o prenehanju stvarne služnosti so zato neutemeljeni.

10. Vsi udeleženci so v pritožbah utemeljeno opozorili, da sodišče ni določilo paricijskega roka. Po določbi 313. člena ZPP se v sodbi, s katero se naloži kakšna dajatev, določi tudi rok, v katerem se mora izpolniti. Če ni v posebnih predpisih drugače določeno, znaša rok za izpolnitev dajatve petnajst dni, vendar pa lahko določi sodišče za dajatve, ki niso denarne, daljši rok. Pritožbeno sodišče soglaša s pritožbenimi navedbami nasprotnega udeleženca. Določitev petnajstnevnega roka za izročitev nepremičnine, v kateri prebiva s svojo družino, ne bi bila življenjska, temveč bi predstavljala rigidno in nesmotrno odločitev. Splošno znano dejstvo je, da iskanje nepremičnine in selitev terja svoj čas. Pritožbeno sodišče se je zato pri določitvi roka smiselno oprlo na četrti odstavek 112. člena Stanovanjskega zakona,11 ki ureja izselitvene roke v primeru odpovedi najemne pogodbe. Sodišče ne sme določiti roka za izselitev, ki bi bil krajši kot 30 dni in ne roka, ki bi bil daljši od 60 dni. Glede na okoliščine primera je kot primeren rok za izročitev nepremičnine v posest drugi predlagateljici določilo 30 dni po prejemu denarnega izplačila (določenega v II. točki izreka sklepa). Pri tem je upoštevalo tudi dejstvo, da je druga predlagateljica solastnica sosednje nepremičnine, v kateri tudi prebiva in torej stanovanjskega problema nima.

11. Po navedenem in ob ugotovitvi, da niso podane po uradni dolžnosti upoštevne kršitve materialnega in procesnega prava (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP), je pritožbeno sodišče pritožbi predlagateljic v celoti ugodilo, pritožbi nasprotnega udeleženca pa le delno. Izpodbijani sklep z dne 2. 2. 2022 je delno spremenilo, kot je razvidno iz izreka tega sklepa (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP). V ostalem je pritožbo zavrnilo in sklep sodišča v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

**Glede pritožbe zoper sklep z dne 7. 2. 2023**

12. Zoper ta sklep se pritožuje nasprotni udeleženec iz vseh pritožbenih razlogov. Sodišče je pravilno ugotovilo, da nobena od novonastalih parcel 3683/3 in 3683/4 ni povezana z javno potjo, vendar to ne pomeni, da ni pogojev za ustanovitev služnosti po 125. členu ZNP. Meni, da bi moralo sodišče presojati le, če bo svojo parcelo lahko uporabljal brez uporabe druge novonastale parcele, ne pa (tudi), na kakšen način oz. preko katerih parcel, ki niso predmet postopka, bo lahko dostopal do nje. Izpostavlja, da druga predlagateljica ni nasprotovala predlagani služnostni poti ter da njegovih trditev, podanih v prvi pripravljalni vlogi, ni prerekala. Izdani sklep predstavlja sklep presenečenja, ki ga ni mogel pričakovati. Ugotovitev sodišča, da lahko do parcele 3683/3 dostopa preko svoje parcele 3687, na katero meji, je v nasprotju z neprerekanimi trditvami. Zato mu ni treba izkazati, na kakšni pravni podlagi bi od novonastale parcele 3683/3 dostopal do javne poti (saj je to očitno nesporno). Podani so zadostni pogoji za ustanovitev predlagane služnosti. Če pa bi moral navesti pravno podlago, bi moralo sodišče opraviti materialno procesno vodstvo in ga na to ustrezno pozvati, saj bi lahko navedel, da je služnost poti do (nerazdeljene) parcele 3683/2 že priposestvovana (v breme parcel 3683/1, 3689 in 3672/1). Ker tega ni storilo, mu očita absolutno bistveno kršitev 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

13. Predlagateljici sta v odgovoru na pritožbo predlagali njeno zavrnitev.

14. Pritožba je utemeljena.

15. ZNP v 125. členu določa, da sodišče v postopku za delitev stvari po uradni dolžnosti odloči tudi o ustanovitvi stvarne služnosti, če posamezni udeleženec dela stvari, ki so mu bile dodeljene, sploh ne more ali delno ne more uporabljati brez uporabe drugega dela razdeljene stvari. Sodišče je v sklepu z dne 7. 2. 2023 svojo odločitev, da za ustanovitev služnosti ni pogojev, oprlo na naslednje razloge: - da novonastala parc. št. 3683/4 meji na parcelo 3687, katere lastnik je nasprotni udeleženec in lahko do novonastale parcele dostopa preko svoje nepremičnine; - da parcela 3683/3, v breme katere je predlagana služnost, meji na parcelo 3683/1, v lasti moža druge predlagateljice; - da nobena od parcel nima neposrednega dostopa do javne poti oz. ne meji na nobeno javno cestno omrežje ter da nasprotni udeleženec ni navedel, niti izkazal kakršnekoli pravne podlage, ki mu daje upravičenje, da bi iz javne poti dostopal do parcele 3683/1 (morebitna že ustanovljena služnost, obstoj dogovora, pogodbe ali priposestvovanja).

16. Nasprotni udeleženec utemeljeno izpodbija odločitev sodišča. Ni res, da je predlagana služnostna pot ostala s strani druge predlagateljice neprerekana. V pripravljalni vlogi z dne 6. 9. 201612 je druga predlagateljica na splošno prerekala (vse) navedbe nasprotnega udeleženca, podane v odgovoru na predlog, kar zadostuje. Vendar pa nasprotni udeleženec upravičeno opozarja na izostanek materialno procesnega vodstva sodišča. Skladno z 285. členom ZPP sodišče poskrbi, da se med obravnavo navedejo vsa odločilna dejstva, dopolnijo nepopolne navedbe in dokazila strank o pomembnih dejstvih ter dajo vsa potrebna pojasnila za ugotovitev spornega dejanskega stanja in pravnega razmerja. Za navajanje dejstev so res odgovorne stranke, uporaba prava pa je stvar sodišča, vendar pa materialno procesno vodstvo predstavlja most komunikacije med obema. Kar je najpomembneje, predstavlja metodo za bolj učinkovito obravnavo in razrešitev vsebine spora oz. razmerja.13

17. Pritožbeno sodišče po pregledu spisa ugotavlja, da se sodišče s predlagano ustanovitvijo služnostne poti v postopku ni dovolj ukvarjalo, pravno odločilnih dejstev in dejanskega stanja pa niti ni ugotavljalo.14 Kot je navedlo v 3. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa z dne 7. 2. 2023, je že ob izdaji sklepa z dne 2. 2. 2022 zavzelo mnenje, da za ustanovitev služnosti pogojev ni (in se posledično do tega vprašanja v prvem sklepu ni opredelilo). Razloge za takšno odločitev je sodišče pojasnilo v sklepu z dne 7. 2. 2023 (in so povzeti zgoraj), med njimi pa je izpostavilo pomanjkljivo trditveno podlago nasprotnega udeleženca. Vseeno ga k dopolnitvi navedb ni pozvalo, kljub temu, da se tudi druga predlagateljica do služnostne poti ni izrecno opredelila. Vprašanje ustanovitve služnosti na podlagi morebitnih drugih pravnih podlag je obviselo v zraku. Nasprotni udeleženec se do njega ni mogel opredeliti, zato sodišču utemeljeno očita kršitev pravice do izjave. Prav tako pritožbeno sodišče opozarja na (arbitrarno) sklepanje sodišča, da lahko nasprotni udeleženec do nove parcele 3683/4 dostopa preko svoje parcele 3687.15 Takšen zaključek je preuranjen že zaradi navedb nasprotnega udeleženca, da se je do severnega dela parcele (zdaj 3683/4) dostopalo le preko južnega dela parcele (zdaj 3683/3). Sodišče podanih trditev ni preverjalo, niti dodatno raziskovalo.

18. Pritožbeno sodišče zaključuje, da sodišče ni ravnalo kot aktivni spodbujevalec procesnih aktivnosti udeležencev, čeprav je to v nepravdnih postopkih, kot je obravnavani, še posebej potrebno. V takšnih zadevah se ne odloča o sporu, ampak gre za urejanje medsebojnih razmerij med strankami (osebnih, premoženjskih, družinskih, itd.). Slednje pa zahteva celosten pristop k obravnavanju zadeve. V novem postopku bo moralo sodišče odpraviti ugotovljene pomanjkljivosti, začenši s tem, da bo nasprotnega udeleženca z ustreznim materialno procesnim vodstvom vzpodbudilo, da navedbe ustrezno dopolni. Če bo ocenilo, da je treba dokazni postopek dopolniti, bo moralo storiti tudi to in nato ponovno odločiti o predlogu s sklepom, ki bo vseboval obrazložitev vseh pravnorelevantnih dejstev.

19. Na podlagi zgoraj navedenega je pritožbeno sodišče sklep z dne 7. 2. 2023 razveljavilo in zadevo vrača sodišču v ponoven postopek, saj gre za postopkovne kršitve, ki jih glede na njihovo naravo ne more odpraviti samo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

20. Predlagateljici pritožbenih stroškov nista priglasili, nasprotni udeleženec pa stroške pritožbenega postopka nosi sam. To je v skladu s splošnim pravilom, določenim v prvem odstavku 35. člena ZNP, in tudi s posebnimi določili postopka za delitev stvari v solastnini, ki drugačne delitve stroškov ne določajo.

1 V nadaljevanju sodišče. 2 Vse nadalje navedene parcele se nahajajo v katastrski občini X, zato je sodišče v nadaljevanju ne navaja več. 3 Uradni list RS, št. 73/2007 – UPB-3 in nadaljnji, v nadaljevanju ZPP. 4 Uradni list RS, št. 87/02, v nadaljevanju SPZ. 5 Uradni list SRS, št. 30/86, v nadaljevanju ZNP. 6 Sodišče upošteva aktualne okoliščine ob delitvi solastne nepremičnine in ne tiste, ki bodo (ali tudi ne) nastopile po njej (npr. prodaja, vzpostavitev etažne lastnine). Glej Sklep VSL II Cp 598/2018. 7 Že upoštevajoč stroške legalizacije, l. št. 61. 8 L. št. 302. 9 Na glavni obravnavi 14. 12. 2021 je pooblaščenka nasprotnega udeleženca med drugim navedla, da se po podatkih izvedenskega mnenja vrednost nepremičnine zaradi služnosti poti znižuje za 10.978,70 EUR. 10 O tem podrobneje VSL sodba I Cp 468/2018 in VSRS sodba II Ips 109/2019. 11 Uradni list RS, št. 69/03, v nadaljevanju SZ-1. 12 L. št. 27. 13 N. Betteto, Pravdni postopek, zakon s komentarjem, GV založba, 2005, 2. knjiga, stran 592-593. 14 V postopku se je sicer pridobilo izvedensko mnenje izvedenca kmetijske stroke, katerega ugotovitev je med drugim bila, da parcela 3683/2 neposrednega dostopa z javne poti nima, da pa zadnjih 80 metrov od javne ceste predstavlja utečeno pešpot med parcelami za dostop do več parcel (tudi do 3683/2). 15 Slednja leži severno od novonastale parcele 3683/4.