Jedro

V skladu s tretjo točko 11. člena ZUPJS se pri ugotavljanju materialnega položaja osebe ne upošteva: zakonec osebe, ki v življenjski skupnosti ni več dejansko povezan z družino (prvi pogoj) in je začet postopek za razvezo zakonske zveze ali pogrešani zakonec (drugi pogoj). Oba pogoja morata biti izpolnjena hkrati - kumulativno. Zakon iz različnih razlogov izključuje osebe, ki so sicer med seboj v prej navedenih razmerjih, vendar imajo preživetje zagotovljeno na drug način. Kaj konkretno pomeni prestajanje zaporne kazni na polodprtem oddelku na D. drugi toženec ni pojasnil. Ni zatrjeval, da ne bi imel možnosti obiskov, da ne bi imel občasno možnosti biti odsoten iz zapora, čez dan ali čez noč, da ne bi imel možnosti izhodov za konec tedna in kar je bistveno, da se tedaj ne bi vračal k družini in da se tudi po prestani zaporni kazni ne bi tja vrnil. Drugi toženec ni dokazal, da tudi v času prestajanja zaporne kazni ne bi imel stikov z družino, da se po prestani celotni zaporni kazni ali že prej v primeru pogojnega odpusta ne bo vrnil k družini, k zakonski partnerki in da ni več dejansko povezan z družino. Življenjska skupnost se je očitno prilagodila spremenjenim okoliščinam.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

II. Drugi toženec sam krije svoje stroške tega pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrnilo predlog drugega toženca za oprostitev in odlog plačila sodne takse za pritožbo zoper sklep in vmesno sodbo z dne 17. 4. 2014 (I. točka izreka). Drugemu tožencu je dovolilo obročno plačilo sodne takse za pritožbo zoper sklep in vmesno sodbo z dne 17. 4. 2014 v osmih zaporednih mesečnih obrokih, od katerih vsak znaša 815,63 EUR tako, da prvi zapade v plačilo zadnjega dne v mesecu po pravnomočnosti sklepa. Ostali obroki zapadejo v plačilo zadnjega dne v mesecih, ki sledijo. Zapadle zneske obrokov je dolžan drugi toženec plačati na račun sodnih taks (II. točka izreka). Ugotovilo je, da drugotoženčeva zakonska partnerica, ki se šteje za družinsko članico, ni želela sodelovati v postopku. Zato je sodišče v skladu z odločbo Ustavnega sodišča U-I-46/15 z dne 25. 4. 2018 samo po uradni dolžnosti pridobilo podatke o njenem materialnem položaju. Ugotovilo je, da je zaposlena in prejema neto mesečno plačo cca 2.700,00 EUR. Iz registra transakcijskih računov izhaja, da ima pri A. d.d. odprta dva računa, na prvem je imela na 3. 9. 2018 stanje 9.046,84 EUR in na drugem 6.307,00 EUR. Prav tako je lastnica 150 vrednostnih papirjev K., po podatkih tečajnice L. d.d. je vrednost 1 delnice 57,00 EUR, in 70 delnic I., vrednost 1 delnice 0,025 EUR. Povprečni mesečni dohodek drugega toženca in njegove zakonske partnerke znaša v relevantnem obdobju v povprečju 3.023,41 EUR oziroma drugotoženca 1.511,73 EUR, kar je več kot za ugoditev prošnji za brezplačno pravno pomoč določata Zakon o brezplačni pravni pomoči in Zakon o socialno varstvenih prejemkih (785,50 EUR). Drugotoženec sicer ni zaposlen in ne prejema rednih mesečnih dohodkov, pri čemer z ostalim premoženjem zaradi izvršbe cca 51 mio EUR in zavarovanj z začasnimi odredbami ne more razpolagati. Vendar je zaposlena zakonska partnerka, ki prejema redne mesečne dohodke in niso obremenjeni z izvršbami oziroma z zavarovanjem ter je na 3. 9. 2018 imela na računih sredstva cca 15.000,00 EUR. Višina drugotoženčevega mesečnega dohodka je takšna, da s plačilom sodne takse ne bi bila občutno zmanjšana sredstva, s katerim se preživljata s partnerko. Upoštevaje višino sodne takse za pritožbo zoper sklep in vmesno sodbo 6.525,00 EUR ter višino rednega mesečnega dohodka drugotoženčeve zakonske partnerke je sodišče dovolilo obročno plačilo takse v osmih zaporednih mesečnih obrokih po 815,63 EUR.

2. Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlaga pritožbo drugi toženec po pooblaščeni odvetniški pisarni iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in zaradi kršitve Ustave RS. V pritožbi navaja, da je sodišče nekritično ne da bi upoštevalo posebne okoliščine primera zmotno uporabilo 10. člen Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (v nadaljevanju: ZUPJS) tako, da je pri ugotavljanju materialnega položaja predlagatelja neupravičeno upoštevalo tudi premoženjsko stanje njegove soproge. Sodišče ni upoštevalo, da je predlagatelj na prestajanju daljše zaporne kazni in da njegova soproga ne želi sodelovati v tem postopku. Upoštevajoč te okoliščine bi moralo sodišče šteti soprogo za osebo, ki ni v življenjski skupnosti s predlagateljem in da predlagatelj dejansko ni povezan z družinskimi člani zaradi prestajanja zaporni kazni tako, da ob smiselni uporabi 3. točke 11. člena ZUPJS soprogo predlagatelja ne bi smelo šteti med osebe, ki se upoštevajo pri ugotavljanju materialnega položaja predlagatelja. Kot smiselno izhaja iz obrazložitve predloga predlagatelja, slednji in njegova soproga dejansko ne živita skupaj in med njima ne obstaja skupno gospodinjstvo, ne ekonomska skupnost oziroma soodvisnost, kljub temu, da sta formalno zakonca. Ob tem bi moralo sodišče prezreti nadaljnji zakonski pogoj, da mora biti začet postopek za razvezo zakonske zveze, saj je takšen pogoj protiustaven, upoštevajoč, da v skladu s 13. členom Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih zakonska zveza, kot posledično razveza, temelji na svobodni odločitvi o sklenitvi in da Ustava RS v drugem odstavku 53. člena določa, da zakonsko zvezo in pravna razmerja v njej, v družini in zunajzakonski skupnosti ureja zakon. Zakonska določba, ki posamezniku nudi določeno ugodnost (ugodnejše obravnavanje pri uveljavljanju pravic) ob pogoju, da razveže zakonsko zvezo, je v neskladju z Ustavo RS in je sodišče ne bi smelo uporabiti. Drugi toženec predlaga, da višje sodišče pred vsebinskim odločanjem primarno prekine pritožbeni postopek in z zahtevo začne postopek za oceno ustavnosti Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju: ZST-1) in ZUPJS v izpodbijanem delu.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Drugi toženec neutemeljeno očita sodišču prve stopnje materialnopravno zmotno presojo njegove zakonske partnerke kot osebe, ki se upošteva poleg vlagatelja predloga za oprostitev plačila sodnih taks pri ugotavljanju materialnega položaja vlagatelja. ZST-1 v prvem odstavku 11. člena določa, da sodišče v celoti ali deloma oprosti stranko plačila taks, če bi bila s tem plačilom občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja stranka ali se preživljajo osebe, ki se za namen ugotavljanja materialnega položaja pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev poleg vlagatelja upoštevajo po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev. V skladu s prvim odstavkom 12.a člena ZST-1 se materialni položaj stranke in njenih družinskih članov ugotavlja glede na dohodke in premoženje stranke ter dohodke in premoženje oseb, ki se za namen ugotavljanja materialnega položaja pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev poleg vlagatelja upoštevajo po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev.

5. Specialni zakon, na katerega odkazujeta določbi ZST-1, je ZUPJS. V prvi točki prvega odstavka 10. člena ZUPJS določa pravilo, da se poleg vlagatelja pri ugotavljanju materialnega položaja upošteva zakonec oziroma oseba, s katero vlagatelj živi v zunajzakonski skupnosti, ki je po predpisu, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja, v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo oziroma oseba, s katero vlagatelj živi v registrirani istospolni partnerski skupnosti. ZUPJS ureja tudi izjemo od tega pravila. V skladu s tretjo točko 11. člena ZUPJS se pri ugotavljanju materialnega položaja osebe ne upošteva: zakonec osebe, ki v življenjski skupnosti ni več dejansko povezan z družino (prvi pogoj) in je začet postopek za razvezo zakonske zveze ali pogrešani zakonec (drugi pogoj). Oba pogoja morata biti izpolnjena hkrati - kumulativno1. Zakon iz različnih razlogov izključuje osebe, ki so sicer med seboj v prej navedenih razmerjih, vendar imajo preživetje zagotovljeno na drug način2. Drugi toženec v pritožbi izpostavlja, da je na prestajanju daljše zaporne kazni, da iz predloga za oprostitev plačila sodnih taks smiselno izhaja, da z zakonsko partnerko dejansko ne živita skupaj in med njima ne obstaja skupno gospodinjstvo, ne ekonomska skupnost oziroma soodvisnost, kljub temu, da sta formalno zakonca, da bi moralo sodišče zakonsko partnerko šteti za osebo, ki ni v življenjski skupnosti z njim, in da predlagatelj dejansko ni povezan z družinskimi člani. Sodišče prve stopnje je povzelo trditve drugega toženca iz predloga, da je od 17. 10. 2014 na prestajanju zaporne kazni na polodprtem oddelku na D. (II. točka obrazložitve). Iz dopolnitve predloga za oprostitev oziroma odlog plačila sodne takse drugega toženca z dne 19. 8. 2018 še izhaja, da je na prestajanju zaporne kazni zaradi pravnomočne obsodbe z izrečeno kaznijo 9 let in 5 mesecev zapora (l. št. 816 spisa). Kaj konkretno pomeni prestajanje zaporne kazni na polodprtem oddelku na D. drugi toženec ni pojasnil. Ni zatrjeval, da ne bi imel možnosti obiskov, da ne bi imel občasno možnosti biti odsoten iz zapora, čez dan ali čez noč, da ne bi imel možnosti izhodov za konec tedna in kar je bistveno, da se tedaj ne bi vračal k družini in da se tudi po prestani zaporni kazni ne bi tja vrnil. Naslednje leto bo prestal polovico zaporne kazni in v skladu s prvim odstavkom 88. člena Kazenskega zakonika bo smel biti odpuščen s prestajanja kazni s pogojem, da do poteka časa, za katerega je izrečena kazen, ne stori novega kaznivega dejanja. Drugi toženec ni dokazal, da tudi v času prestajanja zaporne kazni ne bi imel stikov z družino, da se po prestani celotni zaporni kazni ali že prej v primeru pogojnega odpusta ne bo vrnil k družini, k zakonski partnerki in da ni več dejansko povezan z družino. Življenjska skupnost se je očitno prilagodila spremenjenim okoliščinam. Ker drugi toženec ni dokazal prvega pogoja po 3. točki 11. člena ZUPJS, se sodišče druge stopnje ni ukvarjalo z očitkom protiustavnosti drugega pogoja po isti določbi (začet postopek za razvezo zakonske zveze3) in ni prekinjalo pritožbenega postopka z zahtevo za oceno ustavnosti. Sodišče prve stopnje je pravilno upoštevalo drugotoženčevo zakonsko partnerko kot osebo, ki se upošteva poleg vlagatelja pri ugotavljanju materialnega položaja.

6. Drugi toženec ne izpodbija odločilnih dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje glede njunega skupnega premoženjskega stanja: da zakonska partnerka prejema mesečno neto plačo v znesku cca 2.700,00 EUR, da je v zadnjih treh mesecih prejela neto dohodek v skupnem znesku 9.070,22 EUR, kar povprečno mesečno znaša 3.023,41 EUR (plača junija 2018 v znesku 2.710,00 EUR, julija 2018 v znesku 2.709,99 EUR, avgusta 2018 v znesku 2.720,31 EUR, 15. 5. 2018 regres 317,23 EUR in 15. 6. 2018 v znesku 286,44 EUR, 19. 7. 2018 dividende 326,25 EUR), da je na podlagi pogodbe o leasingu uporabnica osebnega vozila M., da je imela stanje na transakcijskih računih 3. 9. 2018 v zneskih 9.064,84 EUR in 6.307,00 EUR, da je lastnica 150 vrednostnih papirjev K., po tečajnici vrednost ene 57,00 EUR (kar je znašalo 8.550,00 EUR), da njeni redni mesečni dohodki niso obremenjeni z izvršbami oziroma zavarovanjem, da povprečni mesečni dohodek drugega toženca in njegove zakonske partnerke znaša v relevantnem obdobju v povprečju 3.023,41 EUR oziroma drugotoženca 1.511,73 EUR, kar je več kot za ugoditev prošnji za brezplačno pravno pomoč določata področna zakona (785,50 EUR; 6. do 8. točka obrazložitve). Sodišče prve stopnje je pravilno odločilo o oprostitvi plačila sodnih taks z modelitetami.

7. V postopku na prvi stopnji ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na obstoj katerih pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP). Sodišče druge stopnje je na podlagi 353. člena ZPP v zvezi z drugo točko 365. člena ZPP zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

8. Drugi toženec sam krije svoje stroške tega pritožbenega postopka, ker v njem ni uspel (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP).

1 Sklepa VSL I Cp 1454/2017, VSC I Cp 174/2017. 2 Predlog ZUPJS, gradivo Vlade RS za prvo obravnavo Eva 2006-2611-0040 z dne 29. 4. 2010. 3 Drugi toženec ni zatrjeval niti, da bi bila zakonska zveza nevzdržna in da je začetek postopka za razvezo zgolj formalnost.