Jedro

Pravnomočen je postal le del odločitve sodišča prve stopnje, medtem ko je bila zadeva v ostalem delu vrnjena sodišču prve stopnje v nadaljnje sojenje. Zato je napačen zaključek organa za brezplačno pravno pomoč, da zadeva, v zvezi s katero prosi tožnik za brezplačno pravno pomoč, nima verjetnega izgleda za uspeh.

Izrek

Tožbi se ugodi in se odločba Organa za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Mariboru, št. Bpp 2250/2012 z dne 30. 11. 2012 odpravi in se zadeva vrne temu organu v ponoven postopek.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je bila zavrnjena prošnja tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči v obsegu pomoči odvetnika za sestavo in vložitev pritožbe zoper sodbo Okrožnega sodišča v Mariboru opr. št. III P 202/2012 z dne 4.9.2012. Odločitev je tožena stranka oprla na 24. člen Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) in ugotovitev, da je prošnja prosilca nerazumna ter v očitnem nasprotju z dejanskim stanjem stvari, prosilec pa nima možnosti za uspeh. Ob vpogledu v spis Okrožnega sodišča v Mariboru, opr. št. III P 202/2012 ter sodbo Višjega sodišča v Mariboru pod opr. št. I Cp 1342/2011 z dne 14. 2. 2012 je namreč ugotovila, da je odločitev Višjega sodišča (glede utemeljenosti tožbenega zahtevka v obsegu 10 %) pravnomočna, zato prvostopenjsko sodišče v ponovljenem postopku o tem ni več odločalo.

Tožnik s tožbo izpodbija odločitev tožene stranke in navaja, da izpolnjuje objektivni pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči, saj je Višje sodišče v postopku odločilo, da je tožba po temelju utemeljena do višine 10 %, v ponovljenem postopku pa bi prvostopenjsko sodišče moralo tožniku priznati vsaj del zahtevane mesečne rente, zaradi tega je pritožba zoper to sodbo nedvomno potrebna. Predlaga, da sodišče tožbi ugodi in izpodbijano odločbo odpravi.

Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa poslala upravne spise.

Tožba je utemeljena.

V določbah 24. člena ZBPP so predpisani objektivni pogoji, pod katerimi se lahko brezplačna pravna pomoč odobri. Kot objektivni pogoj se upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za pridobitev brezplačne pravne pomoči. Predvsem je bistveno, da zadeva ni očitno nerazumna in da je pomembna za prosilčev osebni in socialno ekonomski položaj. Zakon šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, če je očitno, da stranka možnost brezplačne pravne pomoči zlorablja, če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago ali če je pričakovanje ali zahteva osebe v očitnem nasprotju z načeli pravičnosti in morale.

Izpodbijana odločitev temelji na stališču, da glede na okoliščine konkretnega primera, zadeva nima verjetnega izgleda za uspeh, zaradi česar prosilcu ne bi bilo utemeljeno in razumno odobriti zaprošene brezplačne pravne pomoči. Pri tem je organ za brezplačno pravno pomoč svojo odločitev, da je verjetnost, da prosilec s pritožbo zoper citirano sodbo Okrožnega sodišča v Mariboru ne bo uspel večja kot je verjetnost, da bi uspel, oprl na sodbo Višjega sodišča v Mariboru, opr. št. I Cp 1342/2011 z dne 14. 2. 2012. S citirano sodbo pa je bilo, kot izhaja iz podatkov predloženega upravnega spisa, ugotovljeno, da je tožbeni zahtevek po podlagi utemeljen v obsegu 10 %, razveljavljena je bila odločitev sodišča prve stopnje o mesečni renti in stroških postopka ter v tem obsegu vrnjena zadeva sodišču prve stopnje v nadaljnje sojenje. Okrožno sodišče v Mariboru je s sodbo opr. št. III P 202/2012 z dne 4. 9. 2012 v ponovljenem postopku zahtevek tožnika glede mesečne rente zavrnilo z utemeljitvijo, da tudi v ponovljenem postopku ni izkazal prihodkov in odhodkov, na podlagi česar bi bilo mogoče sklepati o višini mesečnega prikrajšanja.

Ne da bi se opredeljevalo do tega, kakšna je verjetnost, da bi tožnik uspel s pritožbo zoper citirano odločitev prvostopenjskega sodišča, pa je odločitev organa za brezplačno pravno pomoč, da tožniku zavrne zahtevo za odobritev brezplačne pravne pomoči iz razloga, ker gre za pravnomočno odločeno zadevo in da posledično prvostopenjsko sodišče v ponovljenem postopku o tem sploh ni bilo več dolžno odločati, v očitnem nasprotju z dejanskim stanjem stvari, presoja organa za brezplačno pravno pomoč, da je prošnja prosilca iz tega razloga nerazumna pa ni v skladu z definicijo očitno nerazumne zadeve v smislu tretjega odstavka 24. člena ZBPP. Pravnomočna je s citirano sodbo Višjega sodišča postala le odločitev sodišča prve stopnje glede zavrnitve plačila za izgubljen dobiček, medtem ko je bila zadeva zaradi odločitve o višini mesečne rente in stroškov postopka vrnjena sodišču prve stopnje v nadaljnje sojenje.

Sodišče je zato tožbi ugodilo, izpodbijano odločbo na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) odpravilo in vrnilo zadevo toženi stranki v ponoven postopek. V ponovnem postopku bo morala tožena stranka ponovno odločiti o tožnikovi prošnji z upoštevanjem prej navedenih okoliščin oziroma dejstev v zadevi, v zvezi s katero prosi za brezplačno pravno pomoč.