Jedro

Za plačilo nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora po 76.a členu ZUN zaradi nedovoljene gradnje stanovanjske hiše je bistvena okoliščina gradnja pred pridobitvijo pravnomočnega lokacijskega dovoljenja.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbo tožnikov proti odločbi Oddelka za družbenoekonomski razvoj Občine S. z dne 29.11.1993, s katero je odločil, da morata tožnika plačati nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora za zemljišče parc. št.., k.o..., kjer je zgrajen stanovanjski objekt, v višini 38.400,00 SIT v enkratnem znesku v roku 15 dni od dneva prejema odločbe, v primeru zamude pa plačati tudi zakonite zamudne obresti. V obrazložitvi izpodbijane odločbe tožena stranka zavrača pritožbene navedbe tožnikov kot investitorjev nedovoljenega posega v prostor, da ne gre za gradnjo brez lokacijskega dovoljenja ali odločbe o dovolitvi priglašenih del, ker sta zahtevo za lokacijsko dovoljenje vložila pred uveljavitvijo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor, ki je to nadomestilo uvedel. Ugotavlja, da je Oddelek za družbenoekonomski razvoj Občine S. izdal investitorjema dne 08.10.1993 lokacijsko dovoljenje št... za gradnjo stanovanjske hiše (legalizacija) na zemljišču parc. št... k.o... pod tam navedenimi pogoji. Navedeno lokacijsko dovoljenje dokazuje, da je bila gradnja stanovanjske hiše začeta brez lokacijskega dovoljenja, ki se izda investitorju na podlagi njegove zahteve po določbi 21. člena Zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) v zvezi s 85. členom Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86, 43/89 ter Uradni list RS, št. 26/90, 3-142/91, 18/93, 47/93 in 71/93, v nadaljevanju: ZUN). Iz navedenega izhaja, da sta pritožnika investitorja nedovoljenega posega v prostor, zato morata plačati nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora po 76. a členu ZUN. Kriteriji za izračunavanje višine nadomestila in način plačila so določeni z Uredbo o kriterijih za izračunavanje višine nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora in o načinu njegovega plačila (Uradni list RS, št. 52/93 in 57/93). Tožena stranka je v prvostoni odločbi uporabljene kriterije in izračune v izpodbijani odločbi preizkusila in prikazala izračun, ki je pokazal enak znesek nadomestila 38.400,00 SIT. Po 3. odstavku 17. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list RS, št. 18/93) se določbe 76. a člena tega zakona uporabljajo za nedovoljene posege v prostor, pričete pred uveljavitvijo tega zakona. Glede na navedeno pritožbene navedbe ne morejo vplivati na odločitev v zadevi.

V tožbi tožnika navajata, da sta zahtevo za izdajo lokacijskega dovoljenja za gradnjo stanovanjske hiše vložila dne 05.01.1990. Ker upravni organ prve stopnje po več kot letu dni ni pričel s postopkom, sta 02.04.1991 priglasila dela za postavitev pomožnega objekta in izdana je bila odločba št... z dne 06.06.1991 za zemljišče št...

k.o... Z zavlačevanjem je organ prve stopnje dne 21.01.1993 poslal tožnikoma dopis, da je vloga za izdajo lokacijskega dovoljenja nepopolna, čeprav bi lahko na to opozoril že prej. V odločbi tožene stranke so citirani netočni podatki, da sta pritožnika pridobila odločbo o dovolitvi priglašenih del pri Oddelku za družbenoekonomski razvoj Občine "B.", zato je strokovno vprašljiv postopek obravnave njune pritožbe, saj je odločba napisana šablonsko, pri tem pa niso bili upoštevani elementi, ki so bili navedeni v pritožbi. Predlagata, da sodišče tožbi ugodi in odpravi odločbi organa prve in druge stopnje.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri svoji odločitvi in se sklicuje na razloge izpodbijane odločbe. Predlaga sodišču, da tožbo zavrne kot neutemeljeno.

Tožba ni utemeljena.

Podlaga za plačilo tožnikoma naloženenega nadomestila je 76. a člen ZUN, ki med drugim določa, da je investitor nedovoljenega posega v prostor dolžan plačati nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora; vrsta in stopnja degradacije se ugotavljata glede na vrsto in obseg nedovoljenega posega, njegovih posledic na možnost uporabe prostora in glede na območje, na katerem je bil izveden ali se izvaja nedovoljen poseg; kriterije za izračunavanje višine nadomestila in način njegovega plačila predpiše Vlada Republike Slovenije z uredbo.

Tožnika ugovarjata plačilu nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora, češ da sta pridobila odločbo o dovolitvi priglašenih del in vložila zahtevo za izdajo lokacijskega dovoljenja pred uveljavitvijo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (ki je začel veljati 10.04.1993), organ prve stopnje pa je zavlačeval postopek in ju ni takoj obvestil, da sta vložila nepopolno vlogo. Toda navedene okoliščine za odločitev o stvari sploh niso bistvene. Bistveno je, da sta pred pridobitvijo pravnomočnega lokacijskega dovoljenja gradila stanovanjsko hišo na predmetnem zemljišču, kar pravilno ugotavljata oba upravna organa. Iz podatkov poslanih upravnih spisov izhaja, da je bilo tožnikoma utemeljeno naloženo plačilo nadomestila. Odločba o dovolitvi priglašenih del za pomožni objekt ni lokacijsko dovoljenje za gradnjo stanovanjske hiše. Tudi napačna navedba občine v izpodbijani odločbi pri povzetku pritožbenih navedb na pravilnost izpodbijane odločitve ni vplivala, saj je tožena stranka odgovorila na vse pritožbene navedbe ter preizkusila in obrazložila tudi sam izračun nadomestila. Zato ni utemeljen tožbeni ugovor, da niso bili upoštevani elementi, ki so bili navedeni v pritožbi.

Iz navedenih razlogov je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi 2. odstavka 42. člena Zakona o upravnih sporih (ZUS). ZUS je sodišče v skladu z določbo 1. odstavka 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/I/94) smiselno uporabilo kot predpis Republike Slovenije.