Jedro

Sklep o zavarovanju je izvršilni sklep. Zaznamba izvršbe se opravi po uradni dolžnosti, če je bil izvršilni sklep izdan na osnovi izvršilnega naslova, ne da bi bilo treba čakati na pravnomočnost sklepa.

Pravnomočnost se zahteva, če je bila izvršba dovoljena na osnovi verodostojne listine.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep tako spremeni, da se ugovor nasprotnega udeleženca B. O. zavrne in se dovoli vpis po sklepu zemljiškoknjižnega referenta opr. št. Dn. št. 457/2007 z dne 25. 7. 2007. Dovoli se izbris zaznambe zavrnitve predloga – vpisa.

Pritožnik sam trpi pritožbene stroške.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče ugovoru nasprotnega udeleženca B. O. ugodilo in spremenilo sklep zemljiškoknjižnega referenta tako, da se vknjižba zastavne pravice ne opravi pri več parcelnih številkah k. o. Š., k. o. S. in K. o. K. Proti takšnemu sklepu se je pritožil upnik. V pritožbi poudarja, da je sodišče sklep izdalo na osnovi čl. 86 Zakona o zemljiški knjigi, torej po uradni dolžnosti. Po čl. 45, tč. 3 ZIZ sodišče izroči izvršilni sklep zemljiškoknjižnemu sodišču pred pravnomočnostjo. Samo po 4. tč. čl. 45 ZIZ se pri izvršbi na osnovi verodostojne listine zahteva pravnomočnost izvršilnega sklepa. Predlaga spremembo sklepa.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče prve stopnje je spregledalo, da je sklep o zavarovanju izvršilni sklep izdan po določbah tretjega dela Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), zastavna pravica pa je urejena v 21. Poglavju ZIZ in sicer v čl. od 242 do 245 ZIZ.

Ključni predpis, zaradi katerega ima sklep o zavarovanju značaj sklepa o izvršbi, je čl. 239 ZIZ, ki določa, da se za zavarovanje smiselno uporabljajo določbe o izvršbi.

Izvršilno sodišče je poslalo izvršilni sklep (sklep o zavarovanju) zemljiškoknjižnemu sodišču zaradi vpisa po uradni dolžnosti v skladu s čl. 86 in 88 Zakona o zemljiški knjigi. Pravkar citirani določbi ne predpisujeta pravnomočnosti izvršilnega sklepa pred vknjižbo v zemljiško knjigo. Ravno tako čl. 170 ZIZ ne predpisuje pravnomočnosti izvršilnega sklepa.

Res pa čl. 45 ZIZ razlikuje glede pravnomočnosti dve različni situaciji.

Pritožnik ima prav, da čl. 45/III ZIZ ne predpisuje pravnomočnosti izvršilnega sklepa, če je bila izvršba dovoljena na osnovi izvršilnega naslova. V konkretnem primeru je bila izvršba dovoljena na osnovi izvršilnega naslova, to je na osnovi izvršljivega seznama obveznosti (čl. 17 ZIZ v zvezi z davčnimi predpisi).

Zemljiškoknjižni referent je zato pravilno dovolil vpis na osnovi nepravnomočnega sklepa o izvršbi.

Res pa je po čl. 45/IV ZIZ predpisana pravnomočnost izvršilnega sklepa pred vknjižbo, vendar samo za primere, ko je izvršba dovoljena na osnovi verodostojne listine, kar pa v konkretnem primeru ni podano.

Pritožbeno sodišče je zato vzpostavilo veljavnost sklepa zemljiškoknjižnega referenta, zato je zavrnilo ugovor in dovolilo vpis po sklepu zemljiškoknjižnega referenta. Hkrati je moralo pritožbeno sodišče dovoliti izbris zaznambe zavrnitve predloga (vpisa – čl. 161/III, tč. 4 Zakona o zemljiški knjigi).

Pritožnik sam trpi pritožbene stroške, saj se po čl. 120/II Zakona o zemljiški knjigi uporabljajo določbe Zakona o nepravdnem postopku (ZNP) za vprašanja, ki jih zakon o zemljiški knjigi ne ureja. Zato se za stroške v zemljiškoknjižnem postopku uporablja čl. 35 ZNP, ki prvenstveno določa, da vsak udeleženec trpi svoje stroške postopka. Poleg tega pa je vknjižba bila opravljena izključno v interesu upnika.