Jedro

Toženka v izpodbijani odločbi navaja, da je tožnik vložil prošnjo 18. 3. 2022, torej že v času, ko je bil kot osnovni znesek minimalnega dohodka določen znesek 421,89 EUR. Tožnik zato pravilno opozarja, da bi morala toženka ugotavljati, ali njegov povprečni trimesečni dohodek presega 843,78 EUR in ne 804,36 EUR, pri čemer sodišče dodaja, da to velja pod pogojem, da je tožnik samska oseba, česar toženka v izpodbijani odločbi ni ugotovila, je pa za tožnika očitno nesporno.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, odločba Okrožnega sodišča v Novem mestu Bpp 146/2021 z dne 23. 3. 2022 se odpravi in se zadeva vrne temu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v višini 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Organ za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Novem mestu (v nadaljevanju toženka) je z izpodbijano odločbo zavrnil tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) z dne 18. 3. 2022 za založitev predujma v zadevi P 41/2020 pred Okrajnim sodiščem v Trebnjem.

2. V obrazložitvi navaja, da je po 13. členu Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) do brezplačne pravne pomoči upravičena oseba, ki glede na svoj materialni položaj in glede na materialni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči. Šteje se, da je socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči ogroženo, če mesečni dohodek prosilca (lastni dohodek) oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek družine) ne presega višine dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene prejemke. Za ugotavljanje materialnega položaja prosilca in njegove družine se uporabljajo določbe zakona, ki ureja socialnovarstvene prejemke. Upoštevaje 8. člen Zakona o socialno varstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre) in Sklep o usklajenih višinah transferjev, ki so določeni v nominalnih zneskih ter o odstotku uskladitve drugih transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji od 1. julija 2019 (Ur.l. RS št. 46/19; v nadaljevanju Sklep 46/19) znaša od 1. 7. 2019 dvakratnik minimalnega dohodka 804,36 EUR (402,18 EUR x 2).

3. Na podlagi prošnje in podatkov FURS je toženka ugotavljala dohodek tožnika v zadnjih treh mesecih pred dnevom vložitve prošnje in ugotovila, da je prejel plačo v povprečnem znesku 815,00 EUR mesečno, kar pomeni, da presega zakonski cenzus 804,36 EUR za dodelitev BPP. Zato je prošnjo zavrnila, ne da bi ugotavljala nadaljnje pogoje.

4. Tožnik se z izpodbijano odločbo ne strinja in zoper njo vlaga tožbo. Navaja, da je toženka sicer pravilno ugotovila, da je v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo prošnje prejel plačo v povprečnem znesku 815,00 EUR mesečno. Vendar pa iz javno dostopnih podatkov Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti v zvezi z gibanjem osnovnega minimalnega dohodka z uskladitvami po letih izhaja, da od 1. 3. 2022 znaša osnovni znesek minimalnega dohodka 421,89 EUR. To pa pomeni, da od tega dne dvakratnik zneska minimalnega dohodka znaša 843,78 EUR in ne 804,36 EUR, kot je odločila toženka. Ker je tožnik prošnjo vložil 18. 3. 2022, ko je že veljal osnovni znesek minimalnega dohodka 421,89 EUR in ne več 402,18 EUR, je toženka upoštevala napačen znesek. Predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi. Uveljavlja tudi povračilo stroškov postopka.

5. Toženka na tožbo ni odgovorila, je pa sodišču poslala upravni spis.

6. Tožba je utemeljena.

7. Po 13. členu ZBPP je do brezplačne pravne pomoči upravičena oseba, ki glede na svoj materialni položaj in glede na materialni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči (prvi odstavek). Šteje se, da je socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči ogroženo, če mesečni dohodek prosilca (lastni dohodek) oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek družine) ne presega višine dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene prejemke (drugi odstavek).

8. Po 8. členu ZSVarPre osnovni znesek minimalnega dohodka znaša 392,75 eura in se usklajuje po zakonu, ki ureja usklajevanje transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji, uporablja pa se od prvega dne naslednjega meseca po uskladitvi (8. člen). Po II. točki Sklepa o usklajenih višinah transferjev, ki so določeni v nominalnih zneskih ter o odstotku uskladitve drugih transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji se osnovni znesek minimalnega dohodka uskladi tako, da od 1. marca 2022 znaša 421,89 EUR; sklep je bil objavljen v Ur.l. 17/22 (v nadaljevanju Sklep 17/22).

9. Nadalje 14. člen ZBPP določa, da se materialni položaj prosilca in njegove družine ugotavlja glede na dohodke in premoženje prosilca ter dohodke in premoženje oseb, ki se, za namen ugotavljanja materialnega položaja pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, poleg vlagatelja upoštevajo po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev (prvi odstavek). Za ugotavljanje materialnega položaja prosilca in njegove družine iz prejšnjega odstavka se uporabljajo določbe zakona, ki ureja socialnovarstvene prejemke, o načinu ugotavljanja materialnega položaja oseb pri uveljavljanju pravice do denarne socialne pomoči (drugi odstavek). Po 20. členu ZSVarPre se kot lastni dohodek samske osebe, ki je podlaga za določitev višine denarne socialne pomoči, upoštevajo povprečni mesečni dohodki in prejemki, ugotovljeni za samsko osebo, v obdobju treh koledarskih mesecev pred mesecem vložitve vloge (prvi odstavek). Kot lastni dohodek družine, ki je podlaga za določitev višine denarne socialne pomoči, se upoštevajo povprečni mesečni dohodki in prejemki, ugotovljeni za družino, v obdobju treh koledarskih mesecev pred mesecem vložitve vloge (drugi odstavek).

10. Toženka v izpodbijani odločbi navaja, da je tožnik vložil prošnjo 18. 3. 2022, torej že v času, ko je bil kot osnovni znesek minimalnega dohodka določen znesek 421,89 EUR. Tožnik zato pravilno opozarja, da bi morala toženka ugotavljati, ali njegov povprečni trimesečni dohodek presega 843,78 EUR in ne 804,36 EUR, pri čemer sodišče dodaja, da to velja pod pogojem, da je tožnik samska oseba, česar toženka v izpodbijani odločbi ni ugotovila, je pa za tožnika očitno nesporno. Toženka je torej prezrla, da se od 1. marca 2022 pri ugotavljanju materialnega položaja tožnika upošteva osnovni znesek minimalnega dohodka kot izhaja iz Sklepa 17/22. ZAVarPre sicer v 8. členu določa, da se uskladitev uporablja od prvega dne naslednjega meseca po uskladitvi, vendar pa bi se po presoji sodišča taka ureditev uporabljala, če v uskladitvi ne bi bil posebej določen (tudi) datum uporabe. Sklep 17/22 ta datum določa, in sicer se osnovni znesek minimalnega dohodka uskladi od 1. 3. 2022. Sicer pa se toženka pri svoji odločitvi niti ne sklicuje na to zakonsko določbo, ampak izrecno navaja, da je ostal znesek, določen od 1. 7. 2019, do dneva izdaje izpodbijane odločbe nespremenjen, kar ne drži. Pri odločitvi je torej zmotno upoštevala Sklep 46/19, ki je veljal od 1. julija 2019 do 28. 2. 2022. 11. Ker je toženka zmotno uporabila materialni predpis, pa je tudi dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno, saj ostalih pogojev za dodelitev BPP ni ugotavljala.

12. Glede na navedeno je sodišče na podlagi 4. in 2. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) izpodbijano odločbo odpravilo in v skladu s tretjim odstavkom istega člena ZUS-1 zadevo vrnilo organu, ki je izpodbijani upravni akt izdal, v ponoven postopek. Ker je bilo že na podlagi tožbe in izpodbijanega akta očitno, da je treba tožbi ugoditi in upravni akt odpraviti, je sodišče na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo brez glavne obravnave.

13. Ker je sodišče tožbi ugodilo, je v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 ugodilo tudi stroškovnemu zahtevku tožnika, ki je upravičen do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku po Pravilniku o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu. V skladu s tem pravilnikom je sodišče tožniku priznalo stroške v znesku 285,00 EUR, povečane za 22% DDV, torej skupaj 347,70 EUR, saj je tožnika v postopku zastopal odvetnik. Stroške je toženka dolžna povrniti v roku 15 dni od vročitve te sodbe. Zakonske zamudne obresti od stroškov postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika).