Jedro

V primerjavi z letom 2014 je imela tožeča stranka v letu 2015 za kar 68.190,00 EUR izkazan čisti dobiček (v letu 2014 7.612,00). Tožeča stranka je v letu 2015 razpolagala z bistveno več denarnimi sredstvi in sicer z 80.985,00 EUR, v letu 2014 pa le s 14.646,00 EUR. Glede na ugotovljeno dejansko stanje, upoštevajoč računovodske podatke iz leta 2015, je sodišče odločilo, da pogoj spremenjenih okoliščin ni izpolnjen ter, da tudi ni podlage za oprostitev in odlog plačila sodne takse za pritožbo.

Predlog za oprostitev plačila sodnih taks ne more učinkovati za sodne takse, za katere se je rok za plačilo na podlagi vročenega plačilnega naloga že iztekel. Tožeča stranka mora, če želi v postopku uspeti, vedno navesti konkretizirano trditveno podlago. V postopku oprostitve ali odloga plačila sodne takse sodišče prve stopnje upošteva še izjavo o premoženjskem stanju in podatke iz bilance stanja, dostopne na spletnem portalu AJPES-a. Le, če se sodišču pojavi dvom v resničnost navedb v izjavi o premoženjskem stanju opravi uradne poizvedbe v dostopnih javnih evidencah.

Izrek

Pritožbi se zavrneta in se 2. točka sklepa sodišča prve stopnje z dne 6. 7. 2016 in sklep z dne 2. 9. 2016 potrdita.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 6. 7. 2016 plačilni nalog Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. VII Pg 4036/2013 z dne 7. 6. 2016 razveljavilo (1. točka izreka). Predlog tožeče stranke za oprostitev in odlog plačila sodne takse za pritožbo z dne 28. 6. 2016 je zavrnilo (2. točka izreka). S sklepom z dne 2. 9. 2016 je predlog tožeče stranke z dne 26. 8. 2016 za obročno plačilo iste sodne takse zavrglo.

Odločitev sodišča prve stopnje v sklepu z dne 6. 7. 2016

2. Bistvena za odločitev v tem pritožbenem postopku je odločitev sodišča prve stopnje pod 2. točko izreka, to je v zvezi s predlogom tožeče stranke za oprostitev in odlog plačila sodne takse za pritožbo z dne 28. 6. 2016. Zato je sodišče druge stopnje odločalo v tem pritožbenem okviru. Sodišče je o predlogu za oprostitev, odlog ali obročno plačilo iste sodne takse že pravnomočno odločilo in sicer s sklepom 18. 4. 2016, potrjenim s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. I Cpg 644/2016 z dne 25. 5. 2016 v zvezi s plačilnim nalogom za plačilo sodne takse za pritožbo v višini 8.175,00 EUR. Ker je tožeča stranka zatrjevala, da je prišlo do spremenjenih okoliščin, je sodišče o njenem novem predlogu za oprostitev in odlog plačila sodne takse ponovno odločalo. Sodišče prve stopnje je pri tem ugotovilo, da so navedbe tožeče stranke preveč pavšalne (nima dovolj likvidnih sredstev, ima težave z obratnim kapitalom, dobava materiala je nujna za opravljanje njene dejavnosti, upniki so nerazumevajoči in zahtevajo takojšnje plačilo za dobavljeni material). Sodišče je prišlo celo do zaključka, da iz izjave o premoženjskem stanju, kjer se je tožeča stranka sklicevala na nove računovodske podatke za leto 2015 izhaja boljše premoženjsko stanje kot v letu 2014. Tožeča stranka je imela tudi v letu 2015 relativno velik obseg poslovanja (čisti prihodki od prodaje so bili za 33.116,00 EUR večji kot preteklo leto). V primerjavi z letom 2014 je imela tožeča stranka v letu 2015 za kar 68.190,00 EUR izkazan čisti dobiček (v letu 2014 7.612,00). Tožeča stranka je v letu 2015 razpolagala z bistveno več denarnimi sredstvi in sicer z 80.985,00 EUR, v letu 2014 pa le s 14.646,00 EUR. Glede na ugotovljeno dejansko stanje, upoštevajoč računovodske podatke iz leta 2015 je sodišče odločilo, da pogoj spremenjenih okoliščin ni izpolnjen ter, da tudi ni podlage za oprostitev in odlog plačila sodne takse za pritožbo.

Odločitev sodišča prve stopnje v sklepu z dne 2. 9. 2016

3. Sodišče prve stopnje je v razlogih navedenega sklepa navedlo, da sklep o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks učinkuje od dne, ko je pri sodišču vložen predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo, in velja za vse takse, za katere se izteče rok za plačilo tega dne ali pozneje (prvi odstavek 13. člena ZST-1). Zato predlog za oprostitev plačila sodnih taks ne more učinkovati za sodne takse, za katere se je rok za plačilo na podlagi vročenega plačilnega naloga že iztekel. Predlog za obročno plačilo sodne takse za pritožbo bi moral biti vložen v petnajstih dneh od prejema plačilnega naloga z dne 7. 6. 2016 oziroma skupaj s predlogom za oprostitev oziroma odloženo plačilo, ki ga je tožeča stranka vložila 28. 6. 2016. Ker je bil plačilni nalog z dne 7. 6. 2016 s sklepom z dne 6. 7. 2016 razveljavljen, bi morala tožeča stranka vložiti predlog za obročno plačilo sodne takse v roku petnajstih dni od prejema sklepa o zavrnitvi predloga za oprostitev oziroma odloženo plačilo sodne takse. Če bi sodišče prve stopnje štelo predlog za obročno plačilo sodne takse, ki ga je tožeča stranka vložila skupaj s pritožbo zoper sklep sodišča prve stopnje z dne 6. 7. 2016 (kot pravočasen), bi bilo slednje v nasprotju z namenom ZST-1 in drugim odstavkom 105.a člena ZPP, ki določa, da mora biti sodna taksa plačana najkasneje v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za plačilo sodne takse. Sodišče je še sklenilo, da ne glede na to, da je predlog za obročno plačilo sodne takse za pritožbo prepozen, tožeča stranka tudi ni podala nobenih konkretnih navedb na podlagi katerih bi sodišče lahko njen predlog za obročno plačilo vsebinsko presojalo. Tudi, če bi bil pravočasen, bi ga bilo treba po vsebini zavrniti.

Pritožba tožeče stranke zoper sklep 6. 7. 2016

4. Tožeča stranka je vložila pritožbo zoper navedeni sklep in uveljavljala pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja in posledično zmotne uporabe materialnega prava po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1. Sodišču prve stopnje je očitala, da bi jo moralo pozvati h konkretizaciji trditev oziroma na podlagi pooblastila ZST-1 samo opraviti poizvedbe. Po vsebini je ponovila svoje stališče, ki ga je v zvezi z nezmožnostjo plačila sodne takse navedla že v predlogu za oprostitev oziroma odlog plačila sodne takse. Hkrati je vložila tudi predlog za obročno plačilo sodne takse za pritožbo.

Odločitev sodišča druge stopnje o pritožbi zoper sklep 6. 7. 2016

5. Tožeča stranka mora, če želi v postopku uspeti, vedno navesti konkretizirano trditveno podlago (212. člen ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1). V postopku oprostitve ali odloga plačila sodne takse sodišče prve stopnje upošteva še izjavo o premoženjskem stanju in podatke iz bilance stanja, dostopne na spletnem portalu AJPES-a. Le, če se sodišču pojavi dvom v resničnost navedb v izjavi o premoženjskem stanju (četrti odstavek 12. člena ZST-1) opravi uradne poizvedbe v dostopnih javnih evidencah (tretji odstavek 12. člena ZST-1). Glede na opisano ureditev postopka je sodišče prve stopnje iz podatkov tožeče stranke, opisanih v 3. točki te obrazložitve, lahko pravilno sklepalo, da ti ne izkazujejo takšnega stanja, da bi odločilo v korist tožeče stranke. Zato sodišče ni bilo dolžno pozivati tožeče stranke, da konkretizira svoje trditve niti opravljati dodatnih uradnih poizvedb o njenem finančnem stanju.

Pritožba tožeče stranke zoper sklep 2. 9. 2016

6. Tožeča stranka se je pritožila zoper sklep sodišča prve stopnje z dne 2. 9. 2016 in uveljavljala pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava po prvem odstavku 338. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1. V pritožbi je navajala, da je že junija 2016 vložila predlog za obročno plačilo sodne takse. V ostalem vsebinskem delu je pritožba identična pritožbi zoper sklep 6. 7. 2016. Odločitev sodišča druge stopnje o pritožbi zoper sklep 2. 9. 2016

7. Ne drži pritožbeni očitek, da je tožeča stranka že v predlogu z dne 28. 6. 2016 (red. št. 47) vložila tudi predlog za obročno plačilo sodnih taks. Slednje iz predloga ne izhaja, ker je tožeča stranka izrecno navedla, da vlaga predlog za oprostitev, podrejeno pa predlog za odlog plačila sodnih taks do konca postopka. Sodišče druge stopnje se v celoti strinja z razlogi v izpodbijanem sklepu, da tožeča stranka ne more v pritožbenem postopku zoper sklep, s katerim je sodišče odločilo o njenem predlogu za oprostitev oziroma odlog plačila sodne takse vložiti še (nov) predlog za obročno plačilo sodne takse. Sploh pa je v konkretnem primeru, kot je bilo pojasnjeno, sodišče že pravnomočno odločilo o predlogu za odlog in obročno plačilo sodne takse. V postopku pa se je izkazalo, da od pravnomočnosti navedenega sklepa niso nastopile spremenjene okoliščine, ki bi narekovale drugačno odločitev v tem postopku. S postopanjem tožeče stranke, ki vlaga nove in nove predloge se le zavlačuje z odločanjem o glavni stvari, to je o pritožbi zoper sodbo z dne 16. 12. 2015, kar ni v interesu sodnega postopka.

8. Sodišče druge stopnje pritrjuje razlogom v izpodbijanem sklepu, da tožeča stranka tudi po vsebini ne bi mogla uspeti s predlogom za obročno plačilo sodne takse. Najprej zato, ker ni navedla nobenih konkretnih trditev v zvezi z možnostjo obročnega plačila sodne takse, glede ostalih razlogov pa je sodišče druge stopnje že zavzelo svoje stališče v ostalih točkah odločbe.

9. Pritožbeni razlogi niso utemeljeni. Sodišče druge stopnje tudi po uradnem preizkusu sklepa ugotavlja, da ni podana nobena absolutna bistvena postopkovna kršitev (drugi odstavek 350., 366. člen ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1). Zato je neutemeljeni pritožbi zavrnilo in izpodbijana sklepa potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1).

Op. št. (1): Pritožbi se zavrneta in se 2. točka sklepa sodišča prve stopnje z dne 6. 7. 2016 in sklep z dne 2. 9. 2016 potrdita.