Jedro

Če je sodišče prve stopnje izdalo sklep o izvršbi kljub temu, da v zemljiški knjigi ni bila vpisana lastninska pravica na nepremičnini na ime dolžnika, temveč na nekoga drugega, ni imelo podlage v ZIZ, da bi samo razveljavilo sklep o izvršbi in ustavilo izvršbo. Sodišče prve stopnje bi moralo naknadno (po odločitvi zemljiškoknjižnega sodišča) upnika pozvati, da priloži listino, ki je primerna za vpis dolžnikove lastninske pravice, oziroma če te nima, upniku naložiti, da s tožbo zahteva vpis te pravice na dolžnika.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom razveljavilo sklep o izvršbi In 118/2011 z dne 29. 5. 2014 za nepremičnino z ID znakom ... posamezni del št. 36 v stavbi št. 3406 ... (ID ...) na naslovu S. in vsa izvršilna dejanja (I. točka izreka) ter ustavilo izvršbo na nepremičnino z ID znakom ... (II. točka izreka). Ugotovilo je, da je 29. 5. 2014 izdalo sklep, da se dovoli izvršba zoper dolžnika na njegovo nepremičnino z zaznambo sklepa o izvršbi pri nepremičnini z ID znakom ... posamezni del št. 36 v stavbi št. 3406 ... (ID ...) na naslovu S., ki naj bi bila v lasti dolžnika. Zemljiškoknjižno sodišče pa je pri vpogledu v zemljiško knjigo ugotovilo, da je cit nepremičnina last P. d. d. in ne v lasti dolžnika. S sklepom Dn 125788/2014 z dne 6. 6. 2014 je odločilo, da sodna odločba, na podlagi katere se z zemljiškoknjižnim predlogom odloča o vpisu po uradni dolžnosti, ne učinkuje proti zemljiškoknjižnemu lastniku P. d. d. in da niso izpolnjeni pogoji za dovolitev vpisa. Upnik ni pridobil hipoteke in s tem poplačilne pravice na nepremičnini, katere lastnik ni dolžnik.

2. Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlaga pritožbo upnik po pooblaščencu iz pritožbenih razlogov bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava po 1. ter 3. točki prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). V pritožbi navaja, da sta z dolžnikom sklenila Kreditno pogodbo št. ..., po kateri je dal, dolžnik pa prejel kredit v znesku 55.000,00 EUR. Za zavarovanje terjatve je bil sklenjen Sporazum o zavarovanju denarne terjatve v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa, s katerim je bila ustanovljena zastavna pravica na nepremičnini oziroma stanovanju, ki ob sklenitvi sporazuma še ni bilo vpisano v zemljiško knjigo, ker še ni bila izvedena etažna lastnina. Pri notarju so bile deponirane originalne listine, ki izkazujejo lastništvo dolžnika. Iz Notarskega zapisa SV 607/09 je razvidno, da notar hrani listine do dokončnega poplačila terjatve, oziroma jih izroči osebi, ki je do tega upravičena na podlagi sodne odredbe ali odločbe. Nadalje je v notarskem zapisu navedeno, da je potrebno, če se v zvezi z zastavljenim stanovanjem začne postopek vpisa etažne lastnine v zemljiško knjigo, zemljiškoknjižnemu predlogu priložiti tudi hranjene izvirnike listin, notar te izroči sodišču na njegov poziv pod pogojem, da se hkrati z vpisom lastninske pravice vknjiži tudi zastavna pravica za njegovo denarno terjatev po kreditni pogodbi. Glede zastavljene nepremičnine je bil opravljen postopek vzpostavitve etažne lastnine, vendar pa niso bile predložene listine, kot bi morale biti v skladu z notarskim zapisom, zato se je na zastavljeni nepremičnini kot lastnik vpisal P. d. d. Podobne primere je pred okrajnimi sodišči v Sloveniji že imel, vendar ga je sodišče vedno pozvalo, da dopolni/popravi predlog za dovolitev izvršbe, oziroma ga je v skladu s 168. členom ZIZ pozvalo, da v določenem roku predloži listino, ki je primerna za vpis dolžnikove/zastaviteljeve lastninske pravice na nepremičninah v zemljiško knjigo, oziroma v istem roku vloži tožbo za vpis lastninske pravice na zastavitelja, in predloži dokazilo o tem.

3. Sodišče prve stopnje je vročilo pritožbo dolžniku s pozivom, toda ta odgovora na pritožbo ni vložil. 4. Pritožba je utemeljena.

5. Upnik se v pritožbi utemeljeno sklicuje na določbe 168. člena ZIZ. Ta v tretjem odstavku določa za primer, če je lastninska pravica na nepremičnini iz prvega odstavka tega člena vpisana v zemljiški knjigi na nekoga drugega, mora upnik priložiti listino, ki je primerna za vpis dolžnikove lastninske pravice. V primeru iz tretjega odstavka tega člena opravi sodišče vpis po uradni dolžnosti (četrti odstavek 168. člena ZIZ). Upnik, ki nima niti listine, primerne za vpis dolžnikove lastninske pravice, lahko na podlagi petega odstavka 168. člena ZIZ s tožbo zahteva vpis te pravice na dolžnika. Izvršilni postopek se nadaljuje po pravnomočnosti sklepa o vpisu (šesti odstavek 168. člena ZIZ). Če je sodišče prve stopnje izdalo sklep o izvršbi kljub temu, da v zemljiški knjigi ni bila vpisana lastninska pravica na nepremičnini na ime dolžnika, temveč na nekoga drugega, ni imelo podlage v ZIZ, da bi samo razveljavilo sklep o izvršbi in ustavilo izvršbo. Poleg drugih primerov, ki so določeni v ZIZ, sodišče ustavi izvršbo po uradni dolžnosti, tudi če je izvršilni naslov pravnomočno odpravljen, spremenjen, razveljavljen ali izrečen za neveljavnega, oziroma če je razveljavljeno potrdilo o izvršljivosti, kot to določa prvi odstavek 76. člena ZIZ. Ker ne gre za nobenega od teh primerov, bi moralo sodišče prve stopnje naknadno (po odločitvi zemljiškoknjižnega sodišča) upnika pozvati, da priloži listino, ki je primerna za vpis dolžnikove lastninske pravice, oziroma če te nima, upniku naložiti, da s tožbo zahteva vpis te pravice na dolžnika. Toda ker ni uporabilo določb tretjega oziroma petega odstavka 168. člena ZIZ, to pa je vplivalo na zakonitost ter pravilnost izpodbijanega sklepa, je storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in s 15. členom ZIZ. Sodišče druge stopnje je ugotovilo, da te kršitve postopka glede na njeno naravo ne more samo odpraviti. Zato je ugodilo pritožbi upnika, razveljavilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (prvi odstavek 354. člena ZPP v zvezi s 3. točko 365. člena in prvim odstavkom 366. člena ZPP ter s 15. členom ZIZ).

6. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

7. V novem postopku naj sodišče prve stopnje pozove upnika po tretjem oziroma petem odstavku 168. člena ZIZ. Izvršbo bo nadaljevalo (zemljiški knjigi bo ponovno poslalo že izdani sklep o izvršbi) po pravnomočnosti sklepa o vpisu lastninske pravice na dolžnika.