Jedro

Iz tožnikove dopolnitve vloge še vedno ni bilo mogoče razbrati, v zvezi s katero pravno zadevo sploh zaproša za BPP, niti katero pravno dejanje želi opraviti, zaradi česar je tožnikova vloga ostala nerazumljiva, zato jo je tožena stranka pravilno zavrgla, saj je tudi po dopolnitvi ni bilo mogoče meritorno obravnavati.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožena stranka (v nadaljevanju tudi organ za brezplačno pravno pomoč oziroma organ za BPP) je z izpodbijanim sklepom sklenila, da se prošnja tožnika z dne 12. 4. 2022 za dodelitev brezplačne pravne pomoči zavrže. V obrazložitvi tožena stranka navaja, da prošnja tožnika ne vsebuje vseh podatkov, ki jih določa v 32. členu Zakon o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju: ZBPP), predvsem da tožnik v prošnji ni jasno navedel podatkov o zadevi, v zvezi s katero zaproša za odobritev BPP, prav tako tožnik k prošnji ni predložil odločbe, v zvezi s katero je zaprosil za BPP in ni navedel organa, ki je to odločbo izdal. Tožena stranka pojasnjuje, da je dne 13. 4. 2022 pozvala tožnika, naj dopolni svojo vlogo tako, da na priloženem obrazcu jasno navede, v zvezi s katero zadevo zaproša za BPP in predloži odločbo, ki jo želi izpodbijati. Tožnik je dne 16. 4. 2022 sicer dopolnil vlogo in v obširnem odgovoru navedel, da ga glede njegovega položaja sodni organi naklepno zapletajo, ovirajo, lažejo, se norčujejo in izživljajo. V izpolnjenem obrazcu je tožnik kot pravno zadevo navedel: ''pritožba za ESČP ali za sodišče za različne zadeve EU'', kot želeno vrsto, obliko in obseg brezplačne pravne pomoči pa je navedel: ''zastopanje in vlogo oziroma pritožbo na ESČP ali na sodišče možne. EU. Zoper kršitve 34. člena Konvencije itd.'' Razen tega pa v dopolnitvi vloge tožnik ni konkretno navedel nobenih podatkov ali odločb, ki jih želi izpodbijati v upravnem sporu. V skladu s prvim odstavkom 33. člena ZBPP je tožena stranka po uradni dolžnosti vpogledala v U-vpisnik Upravnega sodišča in ugotovila, da se pred Upravnim sodiščem ne vodi noben postopek, v katerem bi bil tožnik že tedaj udeležen. Tožena stranka zato zaključuje, da vloga tožnika, kljub naknadni dopolnitvi, ne vsebuje vseh zahtevanih podatkov, ki jih ZBPP določa v 32. členu, saj iz tožnikove vloge še vedno ni mogoče razbrati, v zvezi s katero pravno zadevo sploh zaproša za BPP, niti katero pravno dejanje želi opraviti. Tako v prošnji med podatki o zadevi tožnik niti ne zatrjuje dejanskega stanja, ki bi dajalo podlago za sprožitev upravnega spora ali opravo drugega dejanja v upravnem sporu, za katerega bi se mu lahko dodelila BPP. Tožnikova vloga je tako ostala nerazumljiva, zaradi česar je tožena stranka ni mogla obravnavati in je zato na podlagi drugega odstavka 67. člena ZUP v zvezi s 1. točko drugega odstavka 34. člena ZBPP vlogo zavrgla.

2. Tožnik v tožbi navaja, da potrebuje pravno svetovanje in zastopanje glede morebitne pritožbe na ESČP zoper krivični in sporni sklep št. 3040 2/2021 (ESČP) prejet dne 15. 12. 2021. Šlo naj bi za hudo kršitev 34. člena EKČP, češ da mu sodna oblast ne omogoča uveljavljati zakonitih pravnih sredstev, sodnega varstva in pravne varnosti. Meni, da izpodbijani sklep predstavlja hudo kršitev integritete, etike, morale in Ustave. Tožnik še navaja, da gre za načrtno diskriminacijo, da se mu ponovno prepreči pravica do brezplačne pravne pomoči, češ da je tožnik imel na Upravnem sodišču že veliko prošenj in pritožb, ki so bile vse zavržene z istimi izgovori. Nadalje tožnik v tožbi navaja, da so državni uradniki, državni organi in funkcionarji brez njegove vednosti nezakonito zasegli nepremičnino, in sicer parcelo 2012 m² v kraju ..., ki je bila leta 2008 ocenjena na od 100 do 150 EUR za m². Nadalje tožnik očita, da mu sodišča ne omogočajo uveljavljanja pravnih sredstev, poseženo pa naj bi mu bilo tudi v njegove pravice na področju invalidnine, kar je potrditvah tožnika ZPIZ prekrival od leta 1986 do leta 2008 in da zaradi hudih posledic poklicne bolezni ni mogel dobiti ustrezne zaposlitve. Nadalje tožnik navaja, da je leta 2008 prejel odločbo invalidske komisije, da mu pripada pravica na podlagi invalidskega zakona in da je nato vložil odškodninsko tožbo, vendar naj bi mu bilo uveljavljanje pravic onemogočeno, zato se je pritožil na Upravno sodišče. Nadalje tožnik trdi, da mu je nastala škoda zaradi enostranske prekinitve delovne pogodbe v višini 176.648,47 EUR. Tožnik še navaja, da je bilo nezakonito poseženo tudi v njegovo zakonito pridobljene stanovanjske pravice in da so ga na silo izselili brez nadomestnega stanovanja.

3. Tožena stranka je po pozivu sodišča na podlagi določil 38. člena Zakona o upravnem sporu predložila predmetni upravni spis, na tožbo pa vsebinsko ni odgovorila.

4. Tožba ni utemeljena.

5. Sodišče ugotavlja, da lahko sledi utemeljitvi iz izpodbijanega akta. Sodišče se strinja z razlogi navedenimi v obrazložitvi izpodbijanega akta, ki je glede na vsebino tožbe zadostna za zavrnitev tožbe, razen tega je celovita in natančna, tako da se v skladu z drugim odstavkom 71. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju: ZUS-1) nanje tudi sklicuje.

6. Predmet sodne presoje v obravnavanem primeru je uvodoma navedeni izpodbijani sklep, s katerim je tožena stranka zavrgla prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči. 7. Tožnika, ki je dne 12. 4. 2022 podal prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči je tožena stranka zaradi ugotovljenih pomanjkljivosti prošnje, ker ni konkretno navedel podatkov o zadevi, v zvezi s katero zaproša za BPP, je dne 13. 4. 2022 pisno pozvala k dopolnitvi prošnje vendar neuspešno, saj je tožnik sicer odgovoril, vendar njegova vloga kljub dopolnitvi ni vsebovala predpisanih podatkov, ki jih ZBPP določa v 32. členu. Iz tožnikove dopolnitve vloge namreč še vedno ni bilo mogoče razbrati, v zvezi s katero pravno zadevo sploh zaproša za BPP, niti katero pravno dejanje želi opraviti, zaradi česar je tožnikova vloga ostala nerazumljiva, zato jo je tožena stranka pravilno zavrgla, saj je tudi po dopolnitvi ni bilo mogoče meritorno obravnavati.

8. Tožnik je namreč tako v prošnji (z naknadno dopolnitvijo) kot tudi v tožbi, zgolj na splošno navajal zadeve, glede katerih bi želel podati prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, in sicer na področju kršitve človekovih pravic, pravic iz invalidskega zavarovanja oziroma posledic poklicne bolezni ter zaplembe, izselitve in kršitve pravice do obrambe. V zvezi s tožbenimi navedbami, da gre za nezakonito zaseženo stavbno parcelo v ... in za škodo zaradi enostranske prekinitve delovne pogodbe v višini 176.648,47 EUR sodišče pojasnjuje, da v skladu s tretjim odstavkom 20. člena ZUS-1 stranke v upravnem sporu ne smejo navajati dejstev ali predlagati dokaze, če so imele možnost navajati ta dejstva in predlagati te dokaze v postopku pred izdajo akta ter da v skladu z 52. členom ZUS-1 sicer tožnik lahko v tožbi navaja tudi nova dejstva in nove dokaze, vendar mora obrazložiti, zakaj jih ni navedel že v postopku izdaje upravnega akta, kar pomeni, da se nova dejstva in novi dokazi lahko upoštevajo kot tožbeni razlogi le, če so obstajali v času odločanja na prvi stopnji postopka izdaje upravnega akta in če jih stranka upravičeno ni mogla predložiti oziroma navesti v postopku izdaje upravnega akta. Tožnik pa ni navedel nobenih konkretnih navedb v zvezi z zatrjevano deložacijo in odškodnino niti po naknadnem pozivu tožene stranke za dopolnitev njegove nepopolne in nerazumljive vloge med tekom upravnega postopka, oziroma pred izdajo izpodbijanega sklepa. Pri tem sodišče še dodaja, da so tudi navedbe, podane v tožbi, povsem splošne in tako, kot iz prošnje tožnika za brezplačno pravno pomoč, tudi iz tožbe ni mogoče ugotoviti, za katero pravno zadevo tožnik sploh zaproša dodelitev brezplačne pravne pomoči, oziroma, za katero pravno dejanje ali pravno storitev želi tožnik dodelitev brezplačne pravne pomoči. 9. Po povedanem je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

10. V zadevi je sodišče odločilo brez glavne obravnave na seji, ker dejansko stanje, na katerem temelji izpodbijana odločba med strankama ni sporno. Kadar dejansko stanje med strankama ni sporno, pa ima sodišče na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1 izrecno pooblastilo, da lahko odloči brez glavne obravnave.