Jedro

Sodišče druge stopnje soglaša s presojo izpodbijanega sklepa, da predloga za nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim ni mogoče ovrednotiti po tar. št. 31/8 OT (pravilno tar. št. 27/8), v obravnavani zadevi bi nagrada znašala 600 točk, kar zahteva upnik, saj bi se na ta način nedopustno obšlo najvišji znesek nagrade za izvršilni predlog po tar. št. 27/1 OT (in ne po tar. št. 31/1 OT), v skladu s katero nagrada za izvršilni predlog na podlagi verodostojne listine znaša 50% tar. št. 19, vendar ne več kot 200 točk. Soglašati je treba s stališčem izpodbijanega sklepa, da zakonodajalec ni imel namena predloga za nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom ovrednotiti višje od osnovnega izvršilnega predloga, pri čemer upniku predloga ni treba posebej utemeljiti (ni mu treba pojasnjevati, za izterjavo katere terjatve gre, v kakšnem obsegu se naj še izterjava nadaljuje z novim izvršilnim sredstvom, itd). Obvezna sestavina predloga je le novo sredstvo izvršbe, s čimer se zgolj dopolnjuje zahtevo za sodno varstvo, uveljavljeno (že) v predlogu za izvršbo, zato je nagrada za takšen predlog zajeta že v nagradi za izvršilni predlog. Navedeno utemeljuje ureditev v OT, v kateri predlog za izvršbo ni vrednoten po vrsti in številu izvršilnih sredstev, ampak po vrednosti terjatve, ki se izterjuje.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Upnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom v točki I izreka pritožbi dolžnika z dne 11. 7. 2022 ugodilo in sklep Okrajnega sodišča v Lendavi VL 16164/2021 z dne 4. 7. 2022 v točki 3 izreka razveljavilo. V točki II izreka je odločilo, da mora dolžnik upniku povrniti 67,33 EUR nadaljnjih izvršilnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti do plačila. Iz točke III izreka izhaja, da upnik sam krije svoje stroške, priglašene s pritožbo z dne 11. 7. 2022. Upnik z odločitvijo sodišča prve stopnje v točkah II in III izreka sklepa ne soglaša. Že v pritožbi z dne 11. 7. 2022 je pojasnil, da je 20. 6. 2022 vložil predlog za nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom (rubežem in cenitvijo dolžnikovih premičnin), in opozoril, da skladno z enotno sodno prakso (sklep VSC I Ip 527/2016 in VSK I Ip 325/2012) predlog za nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim postopkom, podan tekom izvršilnega postopka, predstavlja _drugo obrazloženo vlogo_ v izvršilnem postopku. V skladu s tem je upnik na koncu svoje vloge z dne 20. 6. 2022 specificiral priglašene stroške. V tej pritožbi znova pojasnjuje, koliko znaša nagrada za _drugo obrazloženo vlogo_ in pojasni, v kakšni višini bi moralo sodišče prve stopnje odmeriti stroške upniku. S sedaj izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje pritožbi upnika sicer ugodilo, a je stroške odmerilo v nižjem znesku, kar je v nasprotju z določili Odvetniške tarife (v nadaljevanju OT) in v nasprotju s sodno prakso pritožbenih sodišč, na katero je upnik opozoril. Napačna je tudi odločitev sodišča prve stopnje v točki III izreka, saj je bila upnikova pritožba utemeljena in je upnik upravičen do povračila stroškov za sestavo pritožbe.

Upnik predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi in sklep v izpodbijani II ter III točki izreka spremeni, tako da dolžniku naloži v plačilo izvršilne stroške v znesku 477,98 EUR.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče druge stopnje je zadevo preizkusilo v okviru pritožbenih navedb in po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ).

Po tako opravljenem preizkusu ugotavlja, da je odločitev sodišča prve stopnje pravilna. Sodišče prve stopnje nima prav nobenih pomislekov v zvezi s presojo sodišča prve stopnje in odločitvijo v točki II izreka. Sodišče prve stopnje je svojo odločitev v tem delu ustrezno argumentiralo (točke 4 – 6 obrazložitve) in se pravilno sklicevalo na (novejšo) sodno prakso VSM v zadevi I Ip 375/2020 z dne 6. 8. 2020. Sodišče druge stopnje soglaša s presojo izpodbijanega sklepa, da predloga za nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim ni mogoče ovrednotiti po tar. št. 31/8 OT (pravilno tar. št. 27/8), v obravnavani zadevi bi nagrada znašala 600 točk, kar zahteva upnik, saj bi se na ta način nedopustno obšlo najvišji znesek nagrade za izvršilni predlog po tar. št. 27/1 OT (in ne po tar. št. 31/1 OT), v skladu s katero nagrada za izvršilni predlog na podlagi verodostojne listine znaša 50% tar. št. 19, vendar ne več kot 200 točk. Soglašati je treba s stališčem izpodbijanega sklepa, da zakonodajalec ni imel namena predloga za nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom ovrednotiti višje od osnovnega izvršilnega predloga, pri čemer upniku predloga ni treba posebej utemeljiti (ni mu treba pojasnjevati, za izterjavo katere terjatve gre, v kakšnem obsegu se naj še izterjava nadaljuje z novim izvršilnim sredstvom, itd). Obvezna sestavina predloga je le novo sredstvo izvršbe, s čimer se zgolj dopolnjuje zahtevo za sodno varstvo, uveljavljeno (že) v predlogu za izvršbo, zato je nagrada za takšen predlog zajeta že v nagradi za izvršilni predlog. Navedeno utemeljuje ureditev v OT, v kateri predlog za izvršbo ni vrednoten po vrsti in številu izvršilnih sredstev, ampak po vrednosti terjatve, ki se izterjuje.

Pravilna je tudi odločitev v točki III izreka. Čeprav je sodišče prve stopnje svoj prvotni sklep razveljavilo, dejansko pritožba ni vplivala na vsebinsko enako odmero stroškov v sedaj izpodbijanem sklepu (odmera stroškov je enaka kot v sklepu z dne 4. 7. 2022, do majhne razlike prihaja le zaradi drugačne odmere DDV). Po pravilni razlagi izpodbijanega sklepa stroški za sestavo pritožbe v smislu petega odstavka 38. člena ZIZ za izvršbo niso bili potrebni in jih ni mogoče naložiti v plačilo dolžniku. Nasprotni pritožbeni ugovori so neutemeljeni.

Na podlagi obrazloženega je sodišče druge stopnje pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 165. v zvezi s prvim odstavkom 154. členom ZPP in 15. členom ZIZ. Upnik s pritožbo ni uspel, zato ni upravičen do povrnitve stroškov pritožbenega postopka.