Jedro

V obravnavani zadevi niti pri strankah postopka, niti pri zunanjih opazovalcih okoliščine, ki jih uveljavljata predlagatelja prenosa krajevne pristojnosti, ne vzbujajo objektivnega dvoma v nepristranskost pristojnega sodišča.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožbo, s katero sta zahtevala, da morata toženca izprazniti nepremičnino, ki v naravi predstavlja stanovanjsko hišo z dvoriščem v ..., jima jo izročiti v izključno neposredno posest in jima izročiti ključe, sta tožnika vložila na stvarno in krajevno pristojno Okrožno sodišče v Kopru. Nato vložila predlog za prenos krajevne pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče. Navajata, da v zadevi sploh še ni bila razpisana glavna obravnava, čeprav sta vložila dve urgenci in čeprav gre za zadevo, ki se po sodni praksi in izkušnjah njunih pooblaščencev rešuje v hitrem postopku z analogno uporabo določb, ki veljajo v sporih zaradi motenja posesti. Zaradi tega je podan dvom v nepristranskost sodišča. Poleg tega je druga toženka A. A. zaposlena kot zapisnikarica na Okrajnem sodišču v Kopru, ki posluje v istih prostih kot Okrožno sodišče v Kopru ter se zaposleni na obeh sodiščih vsakodnevno srečujejo in osebno poznajo. Tudi ta okoliščina po ustaljeni sodni praski sodi med tiste okoliščine, ki bi lahko vzbujale dvom v nepristranskost sodišča. 2. Toženca sta se prenosu krajevne pristojnosti upirala. Menita, da skupna lokacija okrajnega in okrožnega sodišča morda res omogoča stike med zaposlenimi obeh sodišč, a gre v organizacijskem pogledu za dve povsem ločeni sodišči in ni razloga, da o zadevi ne bi odločalo krajevno in stvarno pristojno sodišče. Nenazadnje morajo vsi sodniki vseh sodišč odločati na podlagi Ustave in zakonov, pri svojem delu so samostojni in neodvisni ter morajo biti sposobni objektivno odločati o vseh sporih. Zgolj poznanstvo med zaposlenimi, ki v obravnavanem primeru niti ni dokazano, ne predstavlja tehtnega razloga za delegacijo pristojnosti v smislu določbe 67. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP).

3. Predlog ni utemeljen.

4. Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi kot krajevno pristojno drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako lažje opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi (67. člen ZPP). Drug tehten razlog za prenos krajevne pristojnosti je lahko tudi zahteva po objektivni nepristranskosti sodišča. Z njo se poleg smotrnosti postopka zagotavlja ustavna pravica do nepristranskega sojenja; pravni standard „drugih tehtnih razlogov“ namreč zajema različne okoliščine, ki bi utegnile v javnosti ali pri strankah vzbuditi dvom, da bo sojenje pri stvarno in krajevno pristojnem sodišču pristransko.

5. V obravnavani zadevi niti pri strankah postopka, niti pri zunanjih opazovalcih okoliščine, ki jih uveljavljata predlagatelja prenosa krajevne pristojnosti, ne vzbujajo objektivnega dvoma v nepristranskost pristojnega sodišča. Prednostno obravnavanje zahtevkov, kakršnega uveljavljata tožnika, ni določeno. Od vložitve tožbe 1. 10. 2018 do podaje predloga za prenos krajevne pristojnosti 7. 8. 2020 sodišče res ni opravilo glavne obravnave, je pa s sklepom določilo vrednost spornega predmeta, ki je bila sporna, strankama ponudilo možnost rešitve zadeve z mediacijo in pridobilo njihova soglasja ter odredilo postopek mediacije 29. 4. 2019, spis pa je bil po neuspešnem zaključku mediacije sodišču vrnjen 29. 8. 2019. Na urgenco tožnikov z dne 10. 3. 2020 je sodnica, ki ji je bila zadeva dodeljena, sporočila, da (je takrat) obravnava(la) zadeve, v katerih je bila tožba vložena konec leta 2017 oziroma v začetku leta 2018. Da zadeva še ni na vrsti za obravnavo je odgovorila tudi na urgenco tožnikov z dne 6. 5. 2010. Navedeno ne kaže, da bi sodišče z razpisom glavne obravnave odlašalo iz razloga pristranskosti, zaradi znanstva s prvo toženko. Zaposlitev slednje na sodišču, ki ima poslovne prostore v isti stavbi kot stvarno in krajevno pristojno sodišče, pri čemer sta obe sodišči med največjimi sodišči v državi, ni razlog za prenos krajevne pristojnosti.