Jedro

V primeru, ko je toženka odpravila prvostopenjski sklep in sama odločila o sofinanciranju programov tožnika, mora v svoji obrazložitvi zadostiti vsem standardom, ki so se v zvezi z obrazložitvijo upravnega akta izoblikovali v upravno sodni praksi na podlagi določil prvega odstavka 214. člena ZUP. Po tej določbi obrazložitev, med drugim, obsega ugotovljeno dejansko stanje in dokaze, na katere je le to oprto, kot tudi razloge, odločilne za presojo posameznih dokazov in razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo. V izpodbijani odločbi takšnih vsebin obrazložitev toženke ne vsebuje, kar predstavlja bistveno kršitev pravil upravnega postopka iz 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP in se iz teh razlogov izpodbijane odločbe ne da preizkusiti.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, odločba župana Občine Krško 671-60/2015 (O300) z dne 18. 6. 2015 se odpravi in zadeva vrne temu organu v ponoven postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 15,00 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Občinska uprava Občine Krško je tožniku na podlagi Pravilnika o vrednotenju športnih programov v Občini Krško (v nadaljevanju Pravilnik) in Javnega razpisa za sofinanciranje športnih programov v Občini Krško za leto 2015 (Uradni list RS, št. 89/14, v nadaljevanju javni razpis) sofinancirala izbrani program v višini: 1.1 Interesna športna vzgoja predšolskih otrok, 120 točk; 1.2 Interesna športna vzgoja šoloobveznih otrok in mladine, 120 točk; 2.1 Športna vzgoja otrok, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport, 620 točk; 3.2 Vrhunski šport – kategorizacija, 120 točk; 6. Šolanje in strokovno izpopolnjevanje strokovnega kadra 5 točk; 7. Športne prireditve, 40 točk. Skupaj 1025 točk (točka 1 izreka). Za sofinanciranje odobrenih programov bo sklenjena izvajalska pogodba. Sofinanciranje bo potekalo v obliki dvanajstin. Vrednost točke za leto 2015 bo odvisna od razpoložljivih proračunskih sredstev in bo določena naknadno (točka 2 izreka). Poleg števila točk in ur rekreativne vadbe je komisija tožniku odobrila tudi uporabo javnih športnih objektov: 40 ur telovadnica OŠ … v višini 183,60 EUR (brez DDV), 40 ur telovadnica OŠ … v višini 183,60 EUR (brez DDV), 40 ur telovadnica OŠ … v vrednosti 183,20 EUR, 40 ur telovadnica OŠ … v vrednosti 83,20 EUR, 80 ur telovadnica OŠ … v vrednosti 100,00 EUR (brez DDV), 40 ur telovadnica OŠ … v višini 183,60 EUR. Podroben način koriščenja in plačila odobrenih ur uporabe športnega javnega objekta bo opredeljen v izvajalski pogodbi (točka 3 izreka). Tožniku se v skladu z oddano vlogo na javni razpis ne sofinancirajo sledeči programi: 2.1 Cicibani/cicibanke se ne priznajo, ker niso v tekmovalnem sistemu. Priznajo se sorazmerni deleži vadbe v Občini Krško za tekmovalce v tekmovalnem sistemu. Pod točko 2.1. objekt vadbe ni razviden (točka 4 izreka). Pod točko 5 izreka je navedeno, da bodo medsebojne pravice in obveznosti med Občino Krško in tožnikom opredeljene v izvajalski pogodbi.

2. Pritožbeni organ je sklep prvostopenjskega organa odpravil (točka 1 izreka). Pod točko 2 je odločil, da se tožniku sofinancirajo izbrani programi v naslednji višini: 1.1 Interesna športna vzgoja predšolskih otrok, 120 točk; 1.2 Interesna športna vzgoja šoloobveznih otrok in mladine, 120 točk; 2.1 Športna vzgoja otrok, usmerjenih v kakovostni vrhunski šport, 516 točk; 3.2 Vrhunski šport – kategorizacija, 120 točk; 6. Šolanje in strokovno izpopolnjevanje strokovnega kadra, 5 točk; 7. Športne prireditve, 20 točk, kar skupaj znaša 901 točk (točka 2 izreka). Za uporabo javnih športnih objektov se tožniku prizna za telovadnico (staro) OŠ … 40 ur v višini 183,60 EUR, za telovadnico OŠ … 40 ur v višini 183,60 EUR, za telovadnico OŠ … 40 ur v višini 83,20 EUR, za telovadnico (malo) OŠ … 80 ur v višini 100,00 EUR in za telovadnico OŠ … 40 ur v višini 183,60 EUR( točka 3 izreka). Pod točko 4 izreka se tožniku zavrne sofinanciranje programa „Kajak-kanu divje vode, sprint (cicibani/cicibanke)“. Stroškov postopka ni bilo (točka 5 izreka). V obrazložitvi toženka navaja, da je pritožba v delu utemeljena in da strokovna komisija in prvostopenjski organ za program „2.1 Športna vzgoja otrok, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport“ nista podelila točk skladno s Pravilnikom ter pravili javnega razpisa. Pri podelitvi točk za program: „Mladinski razred (A.)“ ter zavrnitvi sofinanciranja programa „Kajak-kanu divje vode, sprint (cicibani/cicibanke)“ pa sta komisija in organ prve stopnje pravilno podelila točke. Pritožbeni organ šteje, da je prvostopenjski organ zmotno presodil dokaze, zato je prvostopenjski sklep odpravil in zadevo rešil sam. Sklicuje se na 252. člen Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Toženka je pri programu „2.1 Športna vzgoja otrok, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport“, skupaj podelila 516 točk. Navaja, da je to skladno s Pravilnikom, pri čemer se sklicuje na 1. člen Pravilnika, s katerim se določajo pogoji, merila in postopki sofinanciranja programov športa v Občini Krško. Glede na to, da je tožnik v obrazcu 3.4. navajal tudi objekte, ki se ne nahajajo v Občini Krško, temveč tudi v drugih občinah (Krška vas, Kostanjevica na Krki, Pokljuka, Brežice, Solkan) in državah (Banja Luka) ter ostalih območjih izven občine, pritožbeni organ ni upošteval urnikov vadb ter materialnih stroškov v zvezi z navedenimi kraji. Za organizacijo velikih prireditev pod točko 7. za slovenski državni pokal je tožniku pritožbeni organ priznal 20 točk, kar je skladno s Pravilnikom. V zvezi s kategorizacijo A.A. je pravilno podeljenih 120 točk. Športni dodatek se dodeli športnim društvom, katerih člani so si pridobili status kategoriziranega športnika po kategorizaciji OKS-ZŠZ. Pooblaščena oseba OKS-ZŠZ je potrdila, da B.B. ni kategoriziran. Pritožbeni organ je v celoti sledil ugotovitvam strokovne komisije in prvostopenjskega organa v zvezi z zavrnitvijo sofinanciranja programa „Kajak – kanu divje vode, sprint (cicibani/cicibanke)“, ker glede na preverbe po dostopnih evidencah nihče od navedenih vaditeljev iz seznama vadečih za tovrstno kategorijo ni tekmoval na uradnih tekmovanjih KZS in ICF. Tožnik pa je tudi za program navajal objekte, ki se ne nahajajo v Občini Krško, kar pomeni kršitev 1. člena Pravilnika.

3. Tožnik v tožbi izpodbija navedeno odločitev pritožbenega organa. Navaja, da pritožbeni organ ni upošteval urnikov vadb ter materialnih stroškov v zvezi s prijavljenimi objekti, ki se ne nahajajo v Občini Krško in da se je neutemeljeno skliceval na 1. člen Pravilnika, ki ga citira. Ob upoštevanju dejstva, da se pri planinstvu in taborništvu upoštevajo programi izletništvo v visokogorje, v Občini Krško pa takšnega objekta ni, je takšno sklepanje, da se urniki vadb na objektih, ki se ne nahajajo v Občini Krško ne upoštevajo, neutemeljeno. Navaja, da je v zvezi s kategorizacijo B.B. nepopolno ugotovljeno dejansko stanje in da je ob prijavi na razpis imel dve kategorizaciji (dva mladinska razreda: kajak-kanu divje vode, spust in kajak-kanu divje vode, slalom) in da ena zaradi napake OKS – ZŠZ ni bila vnesena v sistem, za kar je priložil tudi pojasnilo Kajakaške zveze Slovenije z dne 19. 3. 2015. Na OKS ZŠZ so pozabili vnesti spremembe oziroma podaljšati kategorizacijo za kajak-kanu divje vode, spust, kar izhaja iz pojasnila Kajakaške zvezi Slovenije, da je bila storjena napaka pri urejanju statusa B.B.. Pritožbeni organ je preveril stanje podeljenih kategorizacij v času odločanja o pritožbi, namesto po stanju kategorizacij za mesec oktober 2014, kot to predvidevajo kriteriji. V tem mesecu pa je B.B. imel dve kategorizaciji, ena od njih zaradi napake OKS-ZŠZ ni bila evidentirana v sistemu, kar ne more biti napaka tožnika. V zvezi z zavrnitvijo sofinanciranja programa „Kajak – kanu divje vode, sprint (cicibani/cicibanke)“ je nepravilno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje in napačno uporabljen materialni predpis. Toženka ni upoštevala prijavljenih urnikov vadb ter materialnih stroškov v zvezi s prijavljenimi objekti, ki se ne nahajajo v Občini Krško, temveč v območjih izven občine. Toženka se neutemeljeno sklicuje na 1. člen Pravilnika. Po mnenju tožnika pa je relevanten 2. člen Pravilnika, ki ga citira. V tekmovalnem sistemu so vadeči, kar je razvidno iz potrdila o registraciji Kajakaške zveze Slovenije za leto 2015, ki je sestavni del prijave na razpis. Pritožbeni organ ni navedel v katerih evidencah je preverjal udeležbo na tekmovanju. Tožnik navaja, da so se vadeči udeležili tekmovanj in prilaga rezultate iz pokala mesta Krško z dne 8. 6. 2014 (vadeči C.C.) in tekmovanja v zimskem pokalu Oviratlon 8. 3. 2014 v Solkanu (vadeča D.D.). Toženki očita, da je neresnična navedba, da nihče od navedenih vadečih iz seznama vadečih za tovrstno kategorijo iz prijavnega obrazca 4 ni tekmoval na uradnih tekmovanjih KZS in ICF. Sodišču predlaga, da odločbo toženke odpravi, in zadevo vrne v ponovni postopek in toženki naloži plačilo stroškov postopka.

4. V odgovoru na tožbo se toženka sklicuje na letni program športa in Pravilnik ter pojasni točkovalni sistem in način določitve vrednost točke. Vrednost javnega razpisa za leto 2015, kjer se je prijavilo 76 društev, je bila 269.000,00 EUR. Kljub opozorilom prijavitelji niso bili dosledni pri izpolnjevanju obrazcev. Prijavljeni obrazci 3.4. tožnika so izpisani nejasno in nepregledno. V stolpcu, kjer je potrebno navesti objekt vadbe, ni mogoče razbrati, v katerem objektu in kdaj poteka vadba. Nepregledno in nejasno je zapisan urnik same vadbe. Ker točkovanje v skladu s Pravilnikom poteka na podlagi števila ur, je komisija po lastni presoji izločila in ovrednotila ure vadbe, ki potekajo v Občini Krško. Tožnik tudi ni uspel pridobiti potrdila o kategorizaciji na dan 1. 10. 2014 za B.B. v kategoriji kajak – kanu divje vode, spust. Po poizvedbi na OKS je toženka pridobila informacijo, da omenjeni športnik te kategorizacije na ta dan ni imel. Sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

5. Tožba je utemeljena.

6. V obravnavani zadevi je sporno, ali so izbrani programi, ki so navedeni v izreku odločbe toženke, pravilno ovrednoteni s številom točk oz., ali so pravilno podeljene točke tožnikovim programom, ki jih je prijavil na predmetni javni razpis in ali so podeljene točke skladne s pogoji in predmetnem javnega razpisa, razpisno dokumentacijo in Pravilnikom, ki je izdan na podlagi 9. člena Zakona o športu (v nadaljevanju ZŠ). Pravna podlaga za odločitev je besedilo predmetnega javnega razpisa, ki določa pogoje, ki jih morajo izpolnjevati ponudniki in programe, ki se financirajo po tem javnem razpisu (točki 5 in 6 javnega razpisa) in Pravilnik, ki je sestavni del razpisne dokumentacij, kamor sodijo med drugim tudi prijavni obrazci št. 1, 2, 3, seznam vadečih obrazec 4, seznam prilog in izjave - obrazec 5. 7. Akt, ki ga tožnik izpodbija v tem upravnem sporu, je v obravnavani zadevi odločba pritožbenega organa, ki je meritorna odločitev v obravnavani zadevi (2. člen Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1). Toženka je pri odločanju o pritožbi tožnika sklep prvostopenjskega organa v celoti odpravila in sama odločila o sofinanciranju tožnikovih prijavljenih programov. Pri tem se sklicuje na določbo 252. člena ZUP. Po navedeni določbi, če organ druge stopnje ugotovi, da so bili v odločbi prve stopnje zmotno presojeni dokazi, da je bil iz ugotovljenih dejstev napravljen napačen sklep glede dejanskega stanja, ali da je bil napačno uporabljen pravni predpis, na podlagi katerega je bilo odločeno o zadevi, ali če spozna, da bi bilo treba po prostem preudarku izdati drugačno odločbo, odpravi odločbo prve stopnje s svojo odločbo in sam reši zadevo. Navedena določba je v ZUP umeščena v okviru tretjega dela zakona z naslovom „Pravna sredstva, XV poglavje, Pritožba, 8. točka : Odločanje organa druge stopnje o pritožbi“. Po določbi drugega odstavka 247. člena ZUP organ druge stopnje preizkusi odločbo v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi ali (poleg ostalega) ni bil prekršen materialni zakon. Toženka navaja, da je kršen 1. člen Pravilnika. Toženka je v izreku navedla, da odpravlja sklep organa prve stopnje, ni pa v izreku navedla ali se pritožbi ugodi ali pa se zavrne, kar je v nasprotju z določilom 213. člena ZUP, ki opredeljuje zahteve zakonodajalca glede oblikovanja izreka posamičnega konkretnega upravnega akta tako, da se (med ostalim) v izreku odloči o predmetu postopka in o vseh zahtevkih strank (prvi odstavek)(1). Ker le izrek postane pravnomočen, tega ne morejo nadomestiti razlogi toženke v obrazložitvi izpodbijane odločbe, da je pritožba delno utemeljena. Sodišče pa ugotavlja, da slednje tudi ne izhaja iz obrazložitve, saj je toženka dodelila tožniku manj točk (901 točk) kot pred tem organ prve stopnje v odpravljenem sklepu (1025 točk), kar pomeni, da pritožbi ni ugodila. Ker v obravnavani zadevi po povedanem toženka ni odločila o tožnikovi pritožbi, je storila bistveno kršitev pravil postopka, saj se izpodbijane odločitve ne da preizkusiti (7. točka drugega odstavka 237. člena ZUP).

8. Toženka se v obrazložitvi svoje odločitve sklicuje na ugotovitve komisije in (tudi) na razloge iz obrazložitve prvostopenjske odločbe. Takšna obrazložitev pa je v nasprotju z izrekom izpodbijane odločbe toženke, s katerim je sklep organa prve stopnje v celoti odpravila. Toženka med drugim navaja, da je komisija podelila pravilno število točk pod točko 3. 2.- Vrhunski šport, Mladinski razred (A. 120 točk). Sklicuje na potrdilo pooblaščene oseba OKS-ZŠZ, da B.B. ni kategoriziran, zato pojasnilo Kajakaške zveze Slovenije z dne 19. 3. 2015 kot brezpredmetno zavrača. Pri tem pa iz obrazložitve niti ni razvidno, na kateri datum se nanaša ta kategorizacija za B.B.. Toženka pa se tudi ni opredelila do razlogov tožnika, ki v pritožbi navaja, da je prišlo do napake glede kategorizacije pri vpisu na OKS-ZŠZ, za kar je priložil dokaze. Toženka teh okoliščin ni raziskala oz. jih ni pojasnila. Kolikor so trditve tožnika pravilne in se izkaže, da gre za napako pri vnosu kategorizacije pri OKS-ZŠZ, kar tožnik že ves čas postopka zatrjuje, zaradi tega tožnik po presoji sodišča ne more nositi škodljivih posledic, kar je dolžna toženka preveriti. Zato v tem delu tudi dejansko stanje ni popolno ugotovljeno, kar ima lahko za posledico nepravilno uporabo materialnega prava.

9. Toženka tudi glede zavrnitve sofinanciranja programa „Kajak-kanu divje vode, sprint (cicibani/cicibanke)“ v obrazložitvi navaja, da je prvostopenjski organ pravilno odločil, kar je v nasprotju z izrekom. Hkrati pa tudi ni mogoče preizkusiti razlogov toženke glede seznama vadečih za to kategorijo programa oz. ni mogoče preizkusiti ali so v tekmovalnem sistemu, kot to zatrjuje tožnik ali pa ne, saj v obrazložitvi izpodbijane odločbe toženka ni pojasnila, iz katerih podatkov je toženka to ugotovila oz. katere podatke je uporabljala.

10. Tudi v primeru, kot je obravnavani, ko je toženka odpravila prvostopenjski sklep in sama odločila o sofinanciranju programov tožnika, mora toženka v svoji obrazložitvi zadostiti vsem standardom, ki so se v zvezi z obrazložitvijo upravnega akta izoblikovali v upravno sodni praksi na podlagi določil prvega odstavka 214. člena ZUP. Po tej določbi obrazložitev, med drugim, obsega ugotovljeno dejansko stanje in dokaze, na katere je le to oprto (2. točka prvega odstavka 214. člena ZUP), kot tudi razloge, odločilne za presojo posameznih dokazov (3. točka) in razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo (5. točka). Vendar v izpodbijani odločbi takšnih vsebin obrazložitev toženke ne vsebuje, kar predstavlja bistveno kršitev pravil upravnega postopka iz 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP in se iz teh razlogov izpodbijane odločbe ne da preizkusiti.

11. Razlogov obrazložitve tudi ne more nadomestiti odgovor na tožbo, v katerem toženka navaja, da je bila vloga tožnika nejasna oz., da so prijavni obrazci tožnika 3.4. izpisani nejasno in nepregledno in da v stolpcu, kjer je potrebno navesti objekt vadbe, ni mogoče razbrati, v katerem objektu in kdaj poteka vadba, ter da je nepregledno in nejasno zapisan urnik same vadbe. V tem primeru bi bila namreč komisija glede na besedilo javnega razpisa dolžna tožnika pozvati k dopolnitvi vloge. Kolikor tožnik te vloge ne bi dopolnil, bi jo komisija morala zavreči. Glede na podatke iz upravnega spisa ni razvidno, da bi komisija tožnika pozvala na dopolnitev vloge, zato v obravnavani zadevi tudi ne gre za to, da so prijavni obrazci tožnika 3. 4. izpisani nejasno in nepregledno, kar naj bi bil (med drugim) po navedbah toženke v odgovoru na tožbo razlog za prejeto število točk. 12. Ob tem sodišče še dodaja, da po presoji sodišča zgolj iz 1. člena Pravilnika tudi ne izhajajo zaključki toženke, da je utemeljeno, da ni upoštevala urnikov vadb ter materialnih stroškov v zvezi z objekti, ki se ne nahajajo v Občini Krško, temveč drugih občinah in državah. Iz navedene določbe 1. člena Pravilnika, ki je (edina) umeščena v I. Poglavje z naslovom „Splošna določba“, izhaja, da je s tem Pravilnikom Občinski svet Občine Krško določil pogoje, merila in postopke za sofinanciranje programov športa v Občini Krško (v nadaljevanju občina). Po drugem odstavku navedenega člena Pravilnika je delovanje v športu interesno in prostovoljno. Javni interes občine na področju športa obsega zlasti: zagotavljanje pogojev za dostopnost športa vsem občanom, zlati pa otrokom in mladini, zagotavljanje pogojev za razvoj in delovanje vrhunskega športa in promocijo občine s pomočjo športa. Po tretjem odstavku navedenega člena Pravilnika javni interes na področju športa v občini dosega naloge lokalnega pomena na vseh področjih športa, ki se uresničujejo tako, da: se zagotavljajo finančna sredstva za sofinanciranje programov, ki so v javnem interesu občine, spodbuja in zagotavlja pogoje za opravljanje in razvoj športne dejavnosti, načrtuje, gradi, posodablja in vzdržuje športne objekte. Zaključki, kot jih navaja toženka, po presoji sodišča pa ne izhajajo niti iz določbe 2. člena Pravilnika, ki je umeščena v II. poglavje z naslovom „Izvajalci programov“. Po navedeni določbi imajo pravico do sofinanciranja programov športa registrirani izvajalci športne dejavnosti v Občini Krško, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: da imajo zagotovljene prostorske, kadrovske in organizacijske pogoje za izvajanje planiranih programov športa, da imajo organizirano redno vadbo oziroma druge redne športne aktivnosti, da imajo urejeno evidenco o članstvu (društva in zveze), da imajo sedež v Občini Krško, razen društev, ki združujejo invalidne osebe, s stanjem prebivališča v Občini Krško (prvi odstavek). Predmet kriterijev je delitev sredstev za šport, ki jih na osnovi sprejetih programskih nalog zagotavlja občina (drugi odstavek).

13. Ker je po povedanem izpodbijana odločba nepravilna in nezakonita zaradi bistvenih kršitev pravil postopka iz 2. točke prvega odstavka in tretjega odstavka 27. člena ZUS-1, je sodišče izpodbijano odločbo na podlagi 3. točke in 2. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 odpravilo in zadevo vrnilo toženki, ob upoštevanju četrtega in petega odstavka istega člena ZUS-1, v ponoven postopek.

14. Izrek o stroških temelji na tretjem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem, če sodišče tožbi ugodi in v upravnem sporu izpodbijani upravni akt odpravi, se tožniku glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve v upravnem sporu prisodi pavšalni znesek povračilo stroškov skladno s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu. Po prvem odstavku 3. člena navedenega pravilnika, če je bila zadeva rešena na seji in tožnik v postopku ni imel pooblaščenca, ki je odvetnik, se mu priznajo stroški v višini 15,00 EUR.

opomba (1) : 1. V izreku se odloči o predmetu postopka in o vseh zahtevkih strank. (2) V izreku se lahko v skladu z zakonom določijo tudi pogoji ali nalogi, povezani z odločitvijo organa o predmetu postopka. (3) Če se z odločbo naloži kakšno dejanje, se določi v izreku tudi, v katerem roku ga je treba opraviti. (4) Kadar je predpisano, da pritožba ne zadrži izvršitve odločbe, mora biti to navedeno v izreku. (5) V izreku se odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. Uradna oseba določi njihov znesek, kdo jih mora plačati, komu in v katerem roku, ali navede, da bo o stroških postopka izdan poseben sklep. (6) Izrek mora biti kratek in določen; če je potrebno, se lahko razdeli tudi na več točk (231. člen ZUP).