Jedro

Z zavarovalno pogodbo in s splošnimi zavarovalnimi pogoji je določeno, da si zavarovanec lahko zagotovi pravice in ugodnosti iz zavarovanja, če ravna v skladu z določili pogodbe in pogojev, kot njenega sestavnega dela. Dolžnost zavarovanca je, da omogoči preiskavo alkoliziranosti. To pomeni, da mora biti navzoč ob policijskem poslovanju v zvezi z nesrečo, razen če ima za nasprotno tehtne razloge.

Izrek

Reviziji se ugodi in se sodbi sodišč druge in prve stopnje razveljavita ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Izrek o stroških revizijskega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo zneska 529.464,00 SIT z zamudnimi obrestmi. Tožeči stranki je naložilo, da tožencu povrne 139.350,00 SIT pravdnih stroškov. Ugotovilo je, da toženec kraja nesreče ni zapustil. Čakal je 25 do 30 minut, nato pa je odšel tik pred prihodom policistov ali celo med njihovim prihodom. Poškodovano vozilo pa je ostalo na kraju nesreče. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožeče stranke in potrdilo sodbo prve stopnje. Prvostopnim razlogom je dodalo, da odhod s kraja nesreče včasih res pomeni, da se povzročitelj nesreče s tem izogne ugotovitvi alkoholiziranosti, vendar pa je za takšno ugotovitev potrebna vsaj trditev, da je bilo dejanje storjeno pod vplivom alkohola. Tega pa tožeča stranka ne zatrjuje.

Proti tej sodbi vlaga tožeča stranka revizijo. Uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava. Sklicuje se na Pogoje za zavarovanje avtomobilske odgovornosti AO-92. Navaja, da se je toženec z odhodom s kraja nesreče izognil preiskavi o alkoholiziranosti. To je razlog za domnevo, da je bil pod vplivom alkohola. Predlaga, da revizijsko sodišče razveljavi izpodbijano sodbo in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Tožena stranka v odgovoru na revizijo izpodbija revizijske navedbe. Sklicuje se na razloge sodbe druge stopnje in predlaga, da revizijsko sodišče revizijo zavrne.

Revizija je bila vročena Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo (3. odstavek 390. člena Zakona o pravdnem postopku).

Revizijsko sodišče je v tej zadevi na podlagi 1. odstavka 498. člena Zakona o pravdnem postopku iz leta 1999 (Ur.l. RS št. 26/99) uporabilo Zakon o pravdnem postopku iz leta 1977 (Ur.l. SFRJ št. 4/77 do 27/90) - v nadaljnjem ZPP.

Revizija je utemeljena.

Zavarovanje avtomobilske odgovornosti uredita sklenitelj in zavarovalnica s pogodbo (15. člen Zakona o obveznih zavarovanjih v prometu - ZOZP), katere sestavni del so tudi splošni (Zavarovalni) pogoji (142. člen Zakona o obligacijskih razmerjih). V obravnavanem primeru so to Pogoji za zavarovanje avtomobilske odgovornosti AO-92 Zavarovalnice Triglav d.d. Navedeni pogoji v 3. členu določajo, kdaj zavarovanec izgubi svoje pravice iz zavarovanja. To se zgodi tudi, če se po prometni nesreči izmakne preiskavi alkoholiziranosti (točka c tretjega odstavka 3. člena navedenih pogojev). V obravnavanem primeru je treba torej ugotoviti, ali se je toženec izmaknil preiskavi alkoholiziranosti, kot to vseskozi trdi tožeča stranka. Pri tem je povsem brez pomena okolnost, ali je toženčev avtomobil ostal na kraju nesreče in ali je toženec dal svoje podatke drugemu udeležencu nesreče, čemur sodbi prve in druge stopnje po nepotrebnem posvečata pozornost. Tudi način toženčevega odhoda s kraja nesreče, torej ali se je odpeljal ali kako drugače zapustil ta kraj, ni pomemben.

Pomemben pa je potek dogodkov, kakšnega sta ugotovili obe sodišči, in sicer, da je toženec čakal na kraju nesrče 25 do 30 minut, nato pa je neopazno odšel tik pred prihodom policistov ali takoj za tem.

Pomembno je tudi to, da ni odšel k zdravniku, na policijo ali pa vsaj domov, temveč k nekemu znancu. Tako ravnanje je treba oceniti glede na določbo tč. c tretjega odstavka 3. člena pogojev. Pri tem je treba upoštevati tudi okoliščino, da toženec ni izkazal nobene telesne poškodbe, ki bi morda lahko pojasnjevala njegovo ravnanje. Zmotno je tudi stališče sodbe druge stopnje, da bi tožeča stranka morala zatrjevati toženčevo alkoholiziranost, če se sklicuje na točko c tretjega odstavka 3. člena pogojev. Zavarovalnica praviloma nima možnosti dokazovati alkoholiziranosti svojih zavarovancev. Za to veljajo posebna pravila stroke in preiskava je časovno omejena. Zato je s pogodbo določeno, da si zavarovanec lahko zagotovi pravice in ugodnosti iz zavarovanja, če ravna v skladu z določili pogodbe in pogojev, kot njenega sestavnega dela. Dolžnost zavarovanca je, da omogoči preiskavo alkoliziranosti. To pomeni, da mora biti navzoč ob policijskem poslovanju v zvezi z nesrečo, razen če ima za nasprotno tehtne razloge.

Izpodbijana sodba napačno razlaga pravno razmerje med pravdnima strankama. Obravnavana določba Zavarovalnih pogojev tožeče stranke kot sestavnega dela zavarovalne pogodbe je pravni temelj za odločanje v tem sporu. Ugotovljeno ravnanje toženca je torej treba oceniti v skladu z določbo tč. c tretjega odstavka 3. člena pogojev in ugotoviti, ali je toženec ravnal tako, kot določajo zavarovalni pogoji.

Glede na navedeno revizija utemeljeno očita izpodbijani sodbi napačno uporabo materialnega prava. Zaradi napačnega razumevanja obravnavane določbe splošnih pogojev tožeče stranke je ugotovljena dejstva napačno povezovala z nepomembno okoliščino, da namreč tožeča stranka ob sklicevanju na to določbo ni še zatrjevala toženčeve alkoholiziranosti. Napačno je tudi upoštevano dejstvo, da je toženčev avtomobil ostal na kraju nesreče in da je toženec domnevno pustil svoje podatke. To ne vpliva na pravico tožeče stranke, da terja povračilo odškodnine, ki jo je izplačala oškodovancu. Zaradi takega napačnega materialnopravnega pristopa dejansko stanje ni bilo popolno ugotovljeno. Zato je revizijsko sodišče odločilo na podlagi drugega odstavka 395. člena ZPP. Napotki za nadaljnji postopek so razvidni iz obrazložitve tega sklepa.

Izrek o stroških revizijskega postopka temelji na 3. odastavku 166. člena ZPP.