Jedro

Za zastopanje v postopku mediacije se odvetniku prizna posebna nagrada le v primeru, če ne pride do sklenitve poravnave.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je tožena stranka tožniku (odvetniku A.A.) priznala nagrado in potrebne izdatke za izvajanje brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) na podlagi napotnice Bpp 715/2015 z dne 26. 3. 2015 v skupni višini 2.791,01 EUR. Višji zahtevek tožnika pa je zavrnila.

2. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa tožena stranka navaja, da je bila z odločbo upravičenki, B.B., dodeljena redna BPP za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem I. stopnje v pravdnem postopku in v postopku mediacije, zaradi ugotovitve obsega skupnega premoženja in določitev deležev na njem. Tožnik je po opravljeni storitvi toženi stranki pravočasno vrnil napotnico in predlagal, da se mu izplača nagrada v višini 5.102,81 EUR. Tožena stranka je stroške odmerila v skladu z Odvetniško tarifo (v nadaljevanju OT) in v zvezi s 17. členom Zakona o odvetništvu (v nadaljevanju ZOdv), ki določa, da odvetnik, ki je postavljen po uradni dolžnosti, in odvetnik, ki izvaja storitve BPP, upravičen do plačila za svoje delo v višini polovice zneska, ki bi mu pripadal po odvetniški tarifi. Tožena stranka je tožniku po tar. št. 18/1 OT priznala nagrado za sestavo in vložitev tožbe v višini 1000 točk (2000 točk x ½), po tar. št. 20/1 OT nagrado za zastopanje upravičenke na naroku za sklenitev sodne poravnave v višini 1000 točk (2000 točk x ½) in po tar. št. 3/1 OT nagrado za sklenjeno sodno poravnavo v višini 2000 točk (4000 točk x ½). V slednjo nagrado je že zajeto zastopanje upravičenke na treh mediacijskih srečanjih, saj se skladno s tar. št. 4/1 OT za zastopanje v postopku mediacije odvetniku prizna posebno nagrado le v primeru, če ne pride do sklenitve poravnave. Sklenitev poravnave v postopku mediacije pa je vključena v priznani nagradi za sklenjeno sodno poravnavo v pravdnem postopku po tar. št. 3/1 OT. Nadalje je tožena stranka tožniku na podlagi četrtega odstavka 6. člena OT priznala odsotnost iz pisarne v skupni višini 240 točk (4 x 60 točk). Po tretjem odstavku 11. člena OT je tožena stranka tožniku priznala tudi pavšalne potrebne izdatke za PTT storitve v višini 52,4 točke, kar predstavlja 2 % od priznane nagrade za prvih 1000 točk nagrade in 1 % za presežek nagrade nad l000 točkami. Nadalje je tožena stranka tožniku priznala še potrebne izdatke iz naslova kilometrine v priglašeni višini 313,16 EUR za udeležbo na treh mediacijskih srečanjih in na enem naroku za sklenitev sodne poravnave, ter še potrebne izdatke iz naslova parkirnine v skupni višini 5,30 EUR na podlagi izkazanih računov, pri čemer je 22 % DDV v navedeni znesek že vključen.

3. Tožnik vlaga tožbo zoper zavrnilni del zaradi nepravilne uporabe materialnega prava. Navaja, da je v zakonskem roku priglasil stroške in nagrado za zastopanje upravičenke po odločbi tožene stranke Bpp 715/2015, v pravdnem postopku Okrožnega sodišča v Ljubljani P 970/2015-II (M 753/2015). Navaja, da mu tožena stranka ni priznala priglašene nagrade za dve mediacijski srečanji, in sicer za srečanji 5. 1. 2016 in 11. 2. 2016, ker je zmotno štela, da je zastopanje upravičenke na obeh mediacijskih srečanjih vključeno v nagrado za sklenjeno sodno poravnavo. Takšno stališče tožene stranke pa je pravno zmotno, saj ne zakon ne veljavna OT ne predvidevata vštetja nagrade za zastopanje v postopku mediacije, če ne pride do sklenitve poravnave. V skladu z veljavno OT se vsako opravilo posebej točkuje oz. nagradi in ni nobenega vštevanja posameznih opravil v druga opravila. Zato je treba tožniku za vsako mediacijsko srečanje, na katerem poravnava ni bila sklenjena, priznati nagrado oz. stroške v skladu z veljavno OT. Tožniku tako za mediacijski srečanji 5. 1. 2016 in 11. 2. 2016 pripadajo stroški 2 x 1.000 točk (2000 x ½), kot so bili pravilno priglašeni. Tožnik nadalje meni, da mu za narok 7. 4. 2016 pripadajo stroški oz. nagrada v višini 3.000 odvetniških točk in ne zgolj 1.000 odvetniških točk, kot je priznala tožena stranka. Tožena stranka bi tako morala tožniku ob upoštevanju navedenega priznati še nadaljnjo nagrado oz. stroške v višini 4.000 odvetniških točk in od teh točk še nadaljnji 1 % materialnih stroškov, to je 40 točk, kar ob upoštevanju vrednosti točke 0,459 EUR skupaj znaša 1.854,36 EUR. K temu znesku je treba prišteti še 22% DDV v znesku 407,96 EUR, ker je tožnik zavezanec za DDV. Skupaj bi tako tožena stranka morala priznati še dodatni znesek 2.262,32 EUR. Tožnik sodišču predlaga, da se tožbi ugodi, izpodbijani sklep spremeni tako, da se v točki 1. izreka znesek „2.283,37“ EUR nadomesti z zneskom „4.137,73“ EUR, znesek „502,34“ EUR nadomesti z zneskom „910,30“ EUR in znesek »2.791,01“ EUR nadomesti z zneskom »5.053,33“ EUR, v točki II. izreka pa naj se sklep spremeni tako, da se znesek »2.791,01“ EUR nadomesti z zneskom »5.053,33“ EUR, toženi stranki naj sodišče tudi naloži povrnitev stroškov postopka.

4. Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise, v odgovoru na tožbo pa vztraja pri svoji odločitvi in razlogih za odločitev. Udeležbo na dveh mediacijskih srečanjih, 5. 1. 2016 in 11. 2. 2016, je toženka vključila v nagrado po tar. št. 4/2 OT, ker je bil na mediacijskem srečanju 24. 2. 2016 sklenjen sporazum. Če bi odvetniku priznala nagrado tudi za ti dve srečanji, bi jo neupravičeno, saj tar. št. 4/1 OT velja le za primere, ko v celotnem postopku mediacije (in ne na posameznem mediacijskem srečanju) ne pride do sklenitve poravnave. Glede na navedeno tožena stranka predlaga, da se tožba tožnika zavrne kot neutemeljena.

5. Prizadeta stranka na tožbo ni odgovorila.

6. Tožba ni utemeljena.

7. V obravnavani zadevi je sporno, ali je tožena stranka pravilno in zakonito izračunala in izplačala stroške tožniku (odvetniku) za nudenje BPP, na podlagi v tej zadevi obravnavane napotnice za pravno svetovanje in zastopanje v predmetni zadevi. V predmetni zadevi ni sporno, da je bila z odločbo tožene stranke Bpp 715/2015 z dne 26. 3. 2015 upravičenki, B.B., dodeljena redna BPP za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem I. stopnje v pravdnem postopku in v postopku mediacije, zaradi ugotovitve obsega skupnega premoženja in določitve deležev na njem in da je bil upravičenki določen za nudenje BPP tožnik. Stroške za nudenje BPP je tožnik pravočasno priglasil, tožena stranka pa mu jih je priznala le delno, in sicer v znesku 2.791,01 EUR, višji zahtevek pa zavrnila. Med strankama tudi ni sporno, da je tožnik v zvezi s 17. členom ZOdv upravičen do plačila za svoje delo v višini polovice zneska, ki bi mu pripadal po odvetniški tarifi.

8. Iz upravnih spisov izhaja, da glede na vrednost spornega predmeta po tar. št. OT 18/1 tožniku pripada 2000 točk za tožbo. Ker je tožnik v skladu s 17. členom ZOdv upravičen do plačila za svoje delo v višini polovice zneska, ki bi mu pripadal po odvetniški tarifi, je tožena stranka pravilno priznala 1000 točk. 9. Za sklenjeno poravnavo na naroku ali izven naroka se uporablja 2. alineja tar. št. 3/1 OT, ki določa, da se vrednost spornega predmeta po tar. št. 18 zviša za 100 %. Iz navedenega sledi, da tožniku za sklenjeno poravnavo 24. 2. 2016 pripada 2000 točk, ki se zvišajo za 100 %, kar znaša 4000 točk. V skladu s 17. členom ZOdv tožniku za sklenjeno poravnavo pripada polovica nagrade, torej 2000 točk. Tožnik v tožbi ugovarja, da je tožena stranka zmotno štela, da je zastopanje prosilke na dveh mediacijskih srečanjih, 5. 1. 2016 in 11. 2. 2016, vključeno v nagrado za sodno poravnavo 24. 2. 2016. Glede na vsebino tar. št. 3/1 OT je po presoji sodišča tožena stranka pravilno uporabila tar. št. 3/1 OT in pri tem pravilno odločila, da je v slednjo nagrado že zajeto zastopanje upravičenke na treh mediacijskih srečanjih. Tar. št. 4/1 OT se uporabi za zastopanje v postopku mediacije, če ne pride do sklenitve poravnave. Povedano drugače, za zastopanje v postopku mediacije se odvetniku prizna posebna nagrada le v primeru, če ne pride do sklenitve poravnave, kar pa ni konkreten primer. Sodišče se strinja s toženo stranko, da se v konkretnem primeru vsebina sporazuma nanaša na isti pravdni postopek, isti predmet spora in isti stranki postopka. Na mediacijskem srečanju 24. 2. 2016 je bil dogovorjen osnutek sporazuma, ki je bil na naroku za sklenitev sodne poravnave 7. 4. 2016 potrjen v končni obliki.

10. Glede ugovora tožnika, da mu za narok za sklenitev sodne poravnave 7. 4. 2016 pripada 3000 točk in ne 1000, kot navaja tožena stranka, sodišče dodaja, da se po tar. št. 20/1 odmeri nagrada za zastopanje na prvem naroku za glavno obravnavo, na katerem se je obravnavala glavna stvar ali so se sprejemali dokazi – po tar. št. 18. Tožena stranka je tožniku pravilno po tar. št. 18/1 OT priznala nagrado za sestavo in vložitev tožbe v višini 2000. In tudi v tem primeru pride v poštev 17. člen ZOdv, kar pomeni, da je tožena stranka tožniku pravilno priznala 1000 točk za narok 7. 4. 2016. Iz navedenega izhaja, da tožnikov ugovor, da mu za narok 7. 4. 2016 pripada 3000 točk, neutemeljen.

11. Po presoji sodišča je tožena stranka pravilno ugotovila dejansko stanje, zato se sodišče ni posebej opredeljevalo do tožnikovega ugovora, da mu posledično pripadajo tudi višji materialni stroški.

12. Po povedanem je odločitev tožene stranke pravilna in zakonita, v postopku pa tudi niso bila kršena pravila postopka, na katere pazi sodišče po uradni dolžnosti, zato je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

13. Izrek o stroških upravnega spora temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1.