18. 12. 2002

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., na seji senata dne 10. decembra 2002 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sklep Višjega sodišča v Kopru št. II Cp 112/2001 z dne 15. 5. 2001 v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča v Piranu št. I 1036/98 z dne 4. 7. 2000 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Višje sodišče v Kopru je zavrnilo pritožbo pritožnika (v izvršilnem postopku dolžnika) zoper prvostopenjski sklep, s katerim je bil zavrnjen pritožnikov ugovor zoper sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Piranu št. I 1036/98 z dne 8. 7. 1998. Po ugotovitvi prvostopenjskega sodišča vložitev izrednega pravnega sredstva ne predstavlja upoštevnega ugovornega razloga v izvršilnem postopku, na podlagi katerega bi se sklep o izvršbi, izdan na podlagi pravnomočne sodne odločbe, razveljavil.

2.Pritožnik zatrjuje kršitev pravice do enakega varstva pravic (22. člen Ustave). Navaja, da je bila upnica za nastalo škodo že poplačana s strani zavarovalnice, "sam pa to izplačano odškodnino že vrača svoji zavarovalnici". Zaradi tega naj bi bilo ogroženo tudi njegovo "preživetje", s čimer naj bi bila kršena pravica do socialne varnosti (50. člen Ustave).

B.

3.Ustavno sodišče ni instanca rednemu sodstvu in se v postopku preizkusa z ustavno pritožbo ne more spuščati v presojo materialnopravne pravilnosti izpodbijanih odločitev in v dokazno oceno sodišč. V skladu s 50. členom Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče preizkusi le, ali ni z izpodbijano odločitvijo kršena katera od človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

4.Za kršitev pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave bi šlo v primeru, ko bi sodišče zakon uporabilo tako, da bi mu dalo vsebino, ki je v nasprotju z Ustavo ali ko bi bila odločitev tako nerazumna, da bi jo lahko označili za samovoljno oziroma arbitrarno. Ustavno sodišče v okviru kršitve navedene ustavne pravice lahko preizkusi tudi, ali je sodišče neutemeljeno odstopilo od uveljavljene sodne prakse in odločilo drugače kot v drugih podobnih primerih.

5.Za takšen primer po oceni Ustavnega sodišča ne gre. Višje sodišče v Kopru je zavrnitev pritožbe argumentirano obrazložilo in pritožniku pojasnilo, zakaj vložena revizija ni razlog za razveljavitev izvršilnega naslova. Prav tako je sodišče pritožniku pojasnilo, da v postopku izvršbe ne more ugovarjati obstoju odškodninske obveznosti, ki jo izpodbija v reviziji.

Pritožnik izrecno izpodbija samo sklep Višjega sodišča, ki ga je ustavni pritožbi tudi priložil, zato lahko Ustavno sodišče z vidika kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin presoja le ta sklep. V presojo sodbe, s katero je bilo odločeno o pritožnikovi odškodninski odgovornosti, pa se ne more spuščati.

Kršitve pravice do socialne varnosti (50. člen Ustave) pritožnik ni z ničimer pojasnil. Prav tako pritožnik v zvezi z navedbami o drugačni sodni praksi Ustavnemu sodišču ni predložil nobenih dokazov.

6.Ker ne gre za kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

7.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. členu ZUstS v sestavi: predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger ter člana Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger