Jedro

Iz ravnanja dolžnika, ki je sklenil s kupcem predpogodbo glede nepremičnine, za katero sta z upnikom sklenila pogodbo o posredovanju, ni mogoče sklepati o njegovem delovanju v škodo upnika, saj je bil dolžnikov poslovni namen, da proda to nepremičnino podlaga sklenjeni posredniški pogodbi. Zato s tem dejstvom upnik ne more utemeljevati nevarnosti iz drugega odstavka 270. člena ZIZ.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog, da se izda začasna odredba, s katerim naj se zaradi zavarovanja upnikove denarne terjatve v višini 940.000,00 SIT, ki jo dolguje dolžnik iz naslova neplačane storitve – posredovanja pri prodaji nepremičnine, dolžniku prepove odtujiti ali obremeniti nepremičnino, katere lastnik je, to je parcelo št. 22/51 k.o. K. Po mnenju sodišča prve stopnje je terjatev upnika izkazana s stopnjo verjetnosti, upnik pa ni izkazal pogoja iz 2. odst. 270. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), saj ni navedel nobenega konkretnega ravnanja dolžnika, iz katerega bi se dalo sklepati, da odtujuje, skriva ali kako drugače razpolaga s premoženjem in bi zato obstajala nevarnost, da uveljavitev upnikove terjatve ne bo omogočena ali da bo precej otežena. Dejstvo, da je dolžnik sklenil 24.5.2004 predpogodbo o prodaji nepremičnine, ki je bila predmet posredniške pogodbe, še ne izkazuje subjektivne nevarnosti, saj iz te okoliščine ni mogoče sklepati, da bi nepremičnino prodajal z namenom onemogočiti izterjavo upnikove terjatve. Gre za čisto poslovni namen dolžnika, ki je izražen tudi v pogodbi o posredovanju za prodajo nepremičnine, sklenjeni z upnikom.

Proti takšnemu sklepu je vložil upnik pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Meni, da sodišče zmotno razlaga določbo 2. odst. 270. čl. ZIZ. Ocena sklenitve predpogodbe dolžnika z dne 24.5.2004 je v izpodbijanem sklepu napačna. Upnik je s predloženo predpogodbo z dne 24.5.2004 dokazal konkretno dolžnikovo ravnanje, iz katerega izhaja, da bo zaradi dolžnikovega razpolaganja izterjava njegove terjatve onemogočena ali precej otežena. Dolžnikov namen, za katerega sodišče ocenjuje, da ga ob podpisu predpogodbe še ni bilo, je bil nedvomno podan. Sodišče bi moralo upoštevati, da je upnikova terjatev zapadla ob samem podpisu predpogodbe in je ravno zaradi tega tudi podana subjektivna nevarnost, saj je očitno, da dolžnik upniku njegove terjatve ob zapadlosti ni imel namena plačati.

Pritožba ni utemeljena.

Po drugem odstavku 270. člena ZIZ mora upnik verjetno izkazati nevarnost, da je zaradi dolžnikovega odtujevanja, skrivanja ali kakšnega drugačnega razpolaganja s premoženjem uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena. Iz ravnanja dolžnika, ki je sklenil s kupcem predpogodbo glede nepremičnine, za katero sta z upnikom sklenila pogodbo o posredovanju, pa ni mogoče sklepati o njegovem delovanju v škodo upnika, saj je bil dolžnikov poslovni namen, da proda to nepremičnino podlaga sklenjeni posredniški pogodbi in torej upniku poznan. Zato s tem dejstvom upnik ne more utemeljevati nevarnosti iz drugega odstavka 270. člena ZIZ. Po tej določbi je treba namreč izkazati, da dolžnik s konkretnimi dejanji oziroma opustitvami razpolaga s premoženjem s ciljem onemogočiti ali otežiti izterjavo upnika. Dolžnik po navedbah upnika prodaja parcelo št. 22/51 vl.št. 537 k.o. K., za katero je bilo upniku že ob prevzemu posredništva pri prodaji te nepremičnine jasno, da jo ima namen dolžnik prodati, saj sicer ne bi z njim sklepal posredniške pogodbe. Odločitev sodišča prve stopnje, ki je zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe, ker upnik ni izkazal nevarnosti iz drugega odstavka 270. člena ZIZ, je zato pravilna in zakonita in je iz tega razloga pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo upnika zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. odst. 365. čl. Zakona o pravdnem postopku v zvezi s čl. 15 ZIZ).