Jedro

Glede na določbe 1. odstavka 11. člena in 1. odstavka 13. člena Pravilnika ali plavajočih napravah mora Uprava RS za pomorstvo oz. ena izmed njenih izpostav, ko odloča o zahtevi za vpis čolna, presoditi ali so izpolnjeni pogoji za vpis. Med drugim mora tudi presoditi, ali predložene listine dokazujejo lastništvo čolna. Presoditi mora torej listine, s katerimi predlagatelj dokazuje izpolnjevanje pogojev za vpis, pri čemer pa morebiten sodni spor glede lastništva čolna na odločitev upravnih organov ne more vplivati. Šele pravnomočna odločba sodišča v zvezi z vprašanjem lastništva čolna je lahko podlaga za (morebitno) spremembo vpisa.

Izrek

Tožbi se ugodi in se odločba Ministrstva za promet Republike Slovenije št. ... z dne 16. 3. 2005 odpravi ter se zadeva vrne toženi stranki v ponovni postopek.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila pritožbo tožeče stranke zoper odločbo Uprave Republike Slovenije za pomorstvo, Izpostava A., št. ... z dne 22. 12. 2004, s katero je prvostopni organ zavrnil zahtevek tožeče stranke za vpis čolna v vpisnik morskih čolnov. V obrazložitvi izpodbijane odločbe tožena stranka po preučitvi zadeve in priloženih dokumentov ugotavlja, da je tožnik 1. 10. 2004 vložil prošnjo za vpis motornega čolna s kabino - jahte v vpisnik morskih čolnov. Prošnji je priložil izmeritev čolna in izmeritveno spričevalo, oboje z dne 19. 10. 2004, zapisnik o opravljenem osnovnem pregledu čolna z dne 18. 10. 2004, račun o nakupu motorjev z dne 27. 5. 2004 z deklaracijo, polico za zavarovanje odgovornosti lastnika čolna, potrdilo o zavarovanju z dne 19. 10. 2004 ter izjavo o samogradnji motorne jahte z dne 18. 12. 2002. Poudarja, da je iz priloženih listin razvidno, da je bil predmetni čoln že vpisan v vpisniku morskih čolnov, ki ga vodi Uprava RS za pomorstvo, in sicer pod označbo ... ter da je Uprava RS za pomorstvo 25. 5. 2004 po uradni dolžnosti izdala odločbo o izbrisu čolna iz vpisnika morskih čolnov. Dalje navaja, da so v zadevi priloženi tudi sklep Okrajnega sodišča v B. opr. št. ... z dne 18. 2. 2002 in z dne 20. 3. 2002, sklep Okrožnega sodišča v C. opr. št. ... z dne 13. 2. 2003 in opr. št. ... z dne 13. 2. 2003, sklep Višjega sodišča v C. opr. št. ... z dne 14. 1. 2004, sklep Okrožnega sodišča v C. opr. št. ... z dne 1. 10. 2004 in z dne 25. 10. 2004. V nadaljevanju obrazložitve citira 10., 11. in 13. člen Pravilnika o čolnih in plavajočih napravah (Pravilnik, Uradni list RS, št. 45/02 in 89/02) in navaja, da je prvostopni organ na podlagi dokumentacije v postopku vpisa ugotovil, da so pri sodišču v C. v teku postopki za ugotovitev lastništva čolna, ki se vodijo pod opr. št. ... in .... V teku teh postopkov je bila izdana začasna odredba, s katero se tožeči stranki prepoveduje vsako razpolaganje in premikanje plovila, razen za nujna popravila, vzdrževalna dela in hrambo. Tožena stranka tako zaključuje, da je iz priloženih listin razvidno, da poteka o lastništvu čolna, katerega vpis predlaga tožeča stranka, pravda. To po mnenju tožene stranke pomeni, da ni nedvomno izkazano, da je vložnik zahtevka za vpis predmetnega čolna (tožeča stranka) tudi lastnik le-tega.

Tožeča stranka v tožbi navaja, da je bil predmetni čoln ... že vpisan v vpisnik morskih čolnov. Izpolnjeni so bili namreč vsi pogoji, potrebni za vpis čolna (predložene so bile vse listine, ki se zahtevajo v skladu s Pravilnikom). Uprava RS za pomorstvo pa je v zadevi obnove postopka vpisa tega čolna izdala odločbo z dne 25. 5. 2004, s katero je razveljavila sklep Izpostave A. z dne 21. 2. 2003 o vpisu predmetnega čolna v vpisnik morskih čolnov ter ga izbrisala iz vpisnika. Poudarja, da je zoper to odločbo vložila pritožbo, ki pa še ni rešena. Tako v odločbi z dne 25. 5. 2004 kot v prvostopni odločbi v predmetni zadevi in prav tako v izpodbijani odločbi se ponavljajo isti, netočni, podatki, in sicer da potekata pred Okrožnim sodiščem v C. postopka za ugotovitev lastništva čolna. Poudarja, da je postopek, s katerim se zahteva ugotovitev lastništva čolna postopek, ki ga lahko sproži vsakdo. Od predlaganih dokazov pa je odvisno, ali njegova pravica obstaja ali ne. Dokler ni takšen postopek pravnomočno končan, po prepričanju tožeče stranke velja kot lastnik tisti, ki je vpisan v uradne evidence ali ki svoje lastništvo izkazuje z drugimi listinami. Da je tožeča stranka dokazala, da je lastnica predmetnega čolna, je bilo ugotovljeno že ob vpisu čolna v postopku prvostopnega organ št. .... Kolikor namreč ne bi predložila listin o lastništvu, čolna ne bi mogla vpisati v vpisnik, ker bi bilo to v nasprotju z 11. členom Pravilnika. Poudarja, da je bila, kot pravna oseba, vpisana kot lastnik predmetnega čolna s sklepom z dne 21. 2. 2003. Postopek opr. št. ... pa je tožba med A.A. in B.B. na ugotovitev skupnega premoženja. Navedena tožba med dvema fizičnima osebama pa ne more imeti nobene povezave z lastnino, ki pripada tožeči stranki kot pravni osebi. Meni, da lastništvo predmetnega čolna ne more biti sporno. Sedaj je namreč lastnik čolna tožeča stranka in bo to tudi ostala, dokler ne bi morebitna sodba zoper tožečo stranko (in ne zoper fizično osebo, npr. bivšega zakonca), ugotovila nasprotno. Poudarja, da se vse omenjene upravne odločbe sklicujejo na začasne odredbe. Pri tem pa so zaključki tožene stranke same v nasprotju z odločitvami. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je izrecno navedeno, da se pritožbeni organ strinja z navedbo tožeče stranke, da začasna odredba vsebuje samo omejitev v dejanskem smislu, nikakor pa ne more urediti lastniških razmerij. Kljub temu pa tožena stranka v izpodbijani odločbi našteva izdane začasne odredbe in nato omenja, da je v teku postopkov bila izdana začasna odredba zoper tožečo stranko. Ta trditev pa ni točna in je v nasprotju z vsemi listinskimi dokazi. V pravdnem postopku opr. št. ... in v postopku pred Okrajnim sodiščem v B. opr. št. ... so bile izdane začasne odredbe zoper B.B. in ne zoper tožečo stranko. Edina začasna odredba, ki je zadevala tožečo stranko kot pravno osebo, je bila izdana v postopku pred Okrožnim sodiščem v C. opr. št. ..., vendar je Okrožno sodišče v C. ugovoru ugodilo in začasno odredbo z dne 13. 2. 2003 razveljavilo, Višje sodišče v C. pa je s sklepom opr. št. ... pritožbo zoper sklep o začasni odredbi zavrnilo. Zoper tožečo stranko torej ne obstaja nobena začasna odredba. Sodišču predlaga, da tožbi ugodi in izpodbijano odločbo odpravi.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo poudarja, da se izpodbijana odločba ne sklicuje in ne opira na izdane začasne odredbe ter vztraja pri izpodbijani odločitvi in pri razlogih zanjo. Sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Tožeča stranka je dne 20. 6. 2005 vložila pripravljalno vlogo, v kateri opisuje potek postopka v zvezi z njeno pritožbo zoper odločbo Uprave RS za pomorstvo št. ... z dne 25. 5. 2004 in pojasnjuje, da sklepa o zavrženju njene pritožbe z dne 21. 7. 2004 nikoli ni prejela. Ponovno pa še poudarja, da če poteka pravda o lastništvu čolna, to še ne pomeni, da tisti, ki je kot lastnik vpisan v uradnih registrih, ne more nastopati v vseh postopkih, konkretno tudi za registracijo plovila kot lastnik. Pravda je samo stanje, ki pa še ne izkazuje, da dosedanje pravice ni več ali da obstoječi lastnik ni več lastnik plovila. Zato meni, da je izpodbijana odločba nepravilna.

Državno pravobranilstvo RS, kot zastopnik javnega interesa, svoje udeležbe v postopku ni priglasilo.

Tožba je utemeljena.

V obravnavani zadevi je sporen vpis čolna v vpisnik morskih čolnov.

Po določbi prvega odstavka 11. člena Pravilnika je zahtevi za vpis čolna potrebno priložiti listino, ki dokazuje lastništvo čolna in motorja (kupoprodajna pogodba, račun o nakupu, carinska deklaracija, izjava o gradnji čolna z ustrezno dokumentacijo in podobno), dokazilo o obveznem zavarovanju proti odgovornosti za škodo, povzročeno tretjim osebam ter v primeru, da je čoln že vpisan v drugem vpisniku, potrdilo o izbrisu čolna. Vpis čolna se opravi na podlagi ugotovljene sposobnosti čolna za plovbo iz 29. člena tega pravilnika in listin iz 11. člena tega pravilnika (prvi odstavek 13. člena Pravilnika).

Glede na citirane določbe Pravilnika mora torej Uprava RS za pomorstvo oziroma ena izmed njenih izpostav, ko odloča o zahtevi za vpis čolna, presoditi ali so izpolnjeni navedeni pogoji za vpis. Med drugim mora tudi presoditi, ali predložene listine dokazujejo lastništvo čolna. V obravnavanem primeru je prvostopni organ svojo odločitev o zavrnitvi zahtevka za vpis čolna utemeljil s tem, da so pri sodišču v C. v teku postopki za ugotovitev lastništva čolna ter da je bila izdana tudi začasna odredba, s katero se tožeči stranki prepoveduje vsako razpolaganje in premikanje plovila, razen za nujna popravila, vzdrževalna dela in hrambo. Postavil se je na stališče, da bo vpis z vidika lastništva mogoč, ko bo sodišče s sodbo pravnomočno ugotovilo lastništvo spornega čolna. Tožena stranka se v obrazložitvi izpodbijane odločbe sicer strinja s tožečo stranko, da začasna odredba vsebuje samo omejitve v dejanskem pogledu ter da ne more urediti lastniških razmerij, zaključuje pa, da ni nedvomno izkazano, da je tožeča stranka lastnik spornega čolna, saj o lastništvu le-tega teče pravda.

Po mnenju sodišča mora upravni organ pri odločanju o zahtevi za vpis čolna presoditi listine, s katerimi predlagatelj dokazuje izpolnjevanje pogojev za vpis. V konkretnem primeru pa prvostopni organ listin, ki jih je v zvezi z izkazovanjem lastništva spornega čolna k svoji zahtevi za vpis predložila tožeča stranka, sploh ni presodil. Te pomanjkljivosti pa v pritožbenem postopku ni odpravila niti tožena stranka. Na tem mestu je treba poudariti, da morebiten sodni spor glede lastništva čolna na odločitev upravnih organov ne more vplivati. Šele pravnomočna odločba sodišča v zvezi z vprašanjem lastništva čolna je lahko podlaga za (morebitno) spremembo vpisa. V zadevi je bilo torej dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, zato je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo na podlagi 2. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/06) ter zadevo vrnilo toženi stranki v ponovni postopek (tretji odstavek 64. člena ZUS-1), v katerem bo morala ugotovljeno pomanjkljivost odpraviti in v zadevi ponovno odločiti v tridesetih dneh (četrti odstavek 64. člena ZUS-1). Ker je sodišče že na podlagi tožbe, izpodbijane odločbe in upravnih spisov ugotovilo, da je treba tožbi ugoditi in izpodbijano odločbo odpraviti, je odločitev sprejelo na nejavni seji (1. alinea drugega odstavka 59. člena ZUS-1). Določbe ZUS-1 je uporabilo ob upoštevanju drugega odstavka 105. člena ZUS-1, po katerem se v postopkih, v katerih do uveljavitve tega zakona še ni bilo odločeno, uporabljajo določbe tega zakona, ki se nanašajo na odločanje na glavni obravnavi in seji ter na pooblastila sodišča glede odločanja (51. do 72. člen tega zakona).

Pravni pouk temelji na določbi prvega odstavka 73. v zvezi s prvim odstavkom 107. člena ZUS-1.