Jedro

Ker tožnik v vlogi z dne 11. 6. 2019, ki po vsebini predstavlja ugovor zoper plačilni nalog, ni navedel razlogov, iz katerih je izdani plačilni nalog dopustno izpodbijati (34a. člen ZST-1), je sodišče prve stopnje njegovo vlogo pravilno zavrnilo.

Ker dopis sodišča stranki z dne 12. 6. 2019 (s katerim je sodišče prve stopnje tožnika pozvalo, da v roku 8 dni pojasni, ali naj njegovo vlogo z dne 30. 1. 2019 obravnava kot tožbo zaradi plačila odškodnine ali ne) ne predstavlja odločbe, zoper katero je dovoljena pritožba, je odločitev o zavrženju vloge tožnika z dne 4. 7. 2019 pravilna.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje vlogo tožeče stranke z dne 11. 6. 2019, poimenovano kot „Pritožba,“ ki se šteje za ugovor zoper plačilni nalog P 100/2019 z dne 16. 5. 2019, zavrnilo (1. točka izreka). Vlogo tožeče stranke z dne 4. 7. 2019, poimenovano kot „Pritožba zoper akt Okrajnega sodišča v Kranju P 100/2019 z dne 12. 6. 2019,“ pa zavrglo (2. točka izreka).

2. Zoper sklep se laično pritožuje tožnik, ki navaja, da mu 26. člen Ustave Republike Slovenije daje podlago za odškodninski zahtevek zoper zaposlena delavca FURS, zaradi česar se sodišče nima kaj vtikati v obravnavano zadevo.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Tožnik je zoper toženca, ki sta zaposlena pri FURS ..., z vlogo z dne 30. 1. 2019, ki jo je sodišču prve stopnje v reševanje odstopil FURS, vložil odškodninski zahtevek. Sodišče prve stopnje je tožnika z dopisom z dne 12. 6. 2019 pozvalo, naj se izjasni, ali naj njegovo vlogo šteje za tožbo zaradi plačila odškodnine ali ne. Iz dopisa z dne 4. 7. 2019 izhaja, da tožnik vztraja pri vloženem odškodninskem zahtevku.

5. Na podlagi tožnikovega dopisa z dne 4. 7. 2019 je tako sodišče prve stopnje vlogo tožnika utemeljeno štelo za tožbo. V skladu z določilom 1. točke prvega odstavka 5. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) nastane taksna obveznost za vsak postopek, ki ga vodi sodišče, ob vložitvi tožbe. Ker je tožnik zoper toženca vložil tožbo, ga je sodišče prve stopnje s plačilnim nalogom z dne 16. 5. 2019 pravilno pozvalo na plačilo sodne takse. ZST-1 v prvem odstavka 34a. člena taksativno določa razloge, iz katerih je zoper plačilni nalog dopustno vložiti pritožbo, in sicer iz razlogov: da taksna obveznost ni nastala, da je taksa že plačana ali da je bila taksa napačno odmerjena. Ker tožnik v vlogi z dne 11. 6. 2019, ki po vsebini predstavlja ugovor zoper plačilni nalog, ni navedel razlogov, iz katerih je izdani plačilni nalog dopustno izpodbijati (34a. člen ZST-1), je sodišče prve stopnje njegovo vlogo pravilno zavrnilo.

6. Z dopisom z dne 12. 6. 2019 je sodišče prve stopnje tožnika pozvalo, da v roku 8 dni pojasni, ali naj njegovo vlogo z dne 30. 1. 2019 obravnava kot tožbo zaradi plačila odškodnine ali ne. Ker dopis sodišča stranki z dne 12. 6. 2019 ne predstavlja odločbe, zoper katero je dovoljena pritožba, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, je odločitev o zavrženju vloge tožnika z dne 4. 7. 2019 pravilna.

7. Ker je sodišče organ, ki je pristojen za odločanje o tožnikovem odškodninskem zahtevku, pritožba sodno pristojnost za odločanje v zadevi neutemeljeno izpodbija (1. in 30. člen ZPP).

8. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni, prav tako pa niso podani razlogi, na katere je pritožbeno sodišče dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

9. O zadevi je odločala višja sodnica posameznica na podlagi določila 366. a člena ZPP.