15. 12. 2003

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. s Ž., ki ga zastopa B. B., odvetnik v Z., na seji senata dne 25. novembra 2003 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

1.Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Višjega sodišča v Kopru št. I Cp 239/2001 z dne 13. 2. 2002 v zvezi s sodbo Okrajnega sodišča v Ilirski Bistrici št. P 78/96 z dne 27. 11. 2000 se ne sprejme.

2.Pritožnik nosi sam stroške postopka v zvezi z ustavno pritožbo.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.V pravdnem postopku je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek pritožnika (tedaj tožnika) za ugotovitev neveljavnosti oporoke. Pritožnik se je zoper sodbo sodišča prve stopnje pritožil, Višje sodišče pa je njegovo pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Sodišči sta svojo odločitev oprli na ugotovitev, da je bila pokojna Albina Strle v času podpisa oporoke oporočno sposobna.

2.Pritožnik v ustavni pritožbi izraža svoje nestrinjanje z navedeno odločitvijo sodišča. Višjemu sodišču očita, da je v svoji sodbi zgolj povzelo razloge prvostopenjske sodbe, ne da bi se spuščalo v vsebino pritožbenih očitkov in se do njih opredelilo. Pritožnik meni, da prvostopenjska sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih. Opozarja na protislovja med ugotovitvami različnih izvedencev, ki so podali mnenje glede zdravstvenega stanja zapustnice. Zatrjuje, da se sodišči nista opredelili do zdravstvene dokumentacije in delno tudi ne do izpovedb prič, kar je pripeljalo do napačnega zaključka, da naj bi bila zapustnica v času podpisa oporoke sposobna za razsojanje. Pritožnik meni, da je zato prišlo do nasprotij med razlogi izpodbijanih sodb in listinami v spisu. S tem naj bi mu bili kršeni pravica do enakega varstva pravic (22. člen Ustave) in pravica do pravnega sredstva (25. člen Ustave). Pritožnik predlaga, naj Ustavno sodišče ugodi ustavni pritožbi in odloči tudi o stroških postopka.

B.

3.Pritožnik zmotno razume pravno naravo ustavne pritožbe, ko skuša v njej uveljavljati svoje videnje dejanskega stanja, s katerim v pravdi ni uspel. Ustavna pritožba namreč ni še ena stopnja pravdnega postopka. Ustavno sodišče se v postopku z ustavno pritožbo ne more spuščati v presojo materialnopravne ali procesnopravne pravilnosti izpodbijane sodne odločbe in tudi ne v dokazno oceno sodišča. V skladu s 50. členom Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče izpodbijano sodno odločbo preizkusi le glede vprašanja, ali so bile z njo kršene človekove pravice in temeljne svoboščine. Teh pa pritožnik ne izkaže. V ustavni pritožbi izraža predvsem nestrinjanje z dokazno oceno sodišča, kar ne more biti predmet presoje pred Ustavnim sodiščem.

4.Ustavno procesno jamstvo, ki ga zagotavlja 22. člen Ustave, stranki med drugim zagotavlja pravico do vsebinsko polnega dialoga s sodiščem, iz katere izhaja obveznost sodišča, da vse navedbe stranke vzame na znanje, da pretehta njihovo relevantnost in da se do tistih navedb, ki so bistvenega pomena za odločitev, v obrazložitvi sodbe tudi opredeli. Takšna obveznost velja tudi za Višje sodišče, ki se mora izjaviti o pritožbenih navedbah, ki so po razumni oceni sodišča za odločitev o zadevi bistvene. V obravnavanem primeru sta tako sodišče prve stopnje kot tudi Višje sodišče za odločitev v zadevi bistvene dejanske okoliščine in pravna stališča dovolj izčrpno obrazložili. Pritožnik zmotno meni, da Višje sodišče v izpodbijani sodbi ni odgovorilo na nekatere pritožbene navedbe, ki naj bi bile po njegovem mnenju bistvene za obravnavano zadevo. Glede očitka, da sodišče ni upoštevalo zdravstvene dokumentacije, je Višje sodišče pojasnilo, da je bila ta upoštevana v povezavi z drugimi dokazi, pri čemer je sodišče prve stopnje sledilo predvsem ugotovitvam enega od izvedencev. Zgolj nezadovoljstvo pritožnika s stališči, ki jih je zavzelo Višje sodišče, ne zadošča za sklep o kršitvi pravice iz 25. člena Ustave. Tudi kršitve ustavnega procesnega jamstva, ki ga zagotavlja 22. člen Ustave, ni mogoče utemeljevati zgolj z navedbo, da je odločitev sodišča po vsebini napačna.

5.Ker z izpodbijanima sodbama očitno niso bile kršene človekove pravice in temeljne svoboščine, kot jih zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

6.Po prvem odstavku 34. člena ZUstS nosi v postopku pred Ustavnim sodiščem vsak udeleženec svoje stroške, če Ustavno sodišče ne odloči drugače. Za drugačno odločitev bi morali obstajati posebni razlogi, ki pa jih pritožnik niti ne navaja.

Zato je Ustavno sodišče odločilo, kot izhaja iz druge točke izreka.

C.

7.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena in prvega odstavka 34. člena v zvezi z 49. členom ZUstS v sestavi: predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger ter člana Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger