Jedro

Tožena stranka se je pri svoji odločitvi oprla na podatke, ki jih je v postopku sama uradoma pridobila, ne da bi tako ugotovljene podatke o dodatnih „rednih mesečnih nakazilih“ tožnici predočila pred izdajo izpodbijane odločbe in ji s tem omogočila, da bi se v skladu s temeljnimi načeli ZUP, izjavila o vseh dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe ter s tem zavarovala na učinkovit način svoje pravice in pravne koristi v skladu z 22. členom Ustave RS.

Izrek

Tožbi se ugodi, odločba organa za brezplačno pravno pomoč Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani št. Bpp 329/2013 z dne 22. 5. 2013 se odpravi in se zadeva vrne navedenemu organu v ponoven postopek.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je bila zavrnjena prošnja tožnice z dne 6. 5. 2013 za dodelitev brezplačne pravne pomoči, ki jo je tožena stranka prejela dne 8. 5. 2013, z dopolnitvijo z dne 13. 5. 2013, ob sklicevanju na 2. in 3. odstavek 34. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP). Brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju bpp) je tožnica zaprosila za uveljavljanje sodnega varstva v zvezi z odločbo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (v nadaljevanju: ZPIZ) št. I-493.217 z dne 24. 4. 2013 zaradi varstva pravic iz invalidskega zavarovanja.

V nadaljevanju obrazložitve tožena stranka povzema določila 1. in 2. odstavka 13. člena ZBPP v povezavi s citiranimi določili Zakona o socialno-varstvenih prejemkih (ZSvarPre), ki se smiselno uporabljajo za ugotavljanje lastnega dohodka in premoženja prosilca oziroma družine kot podlage za odobritev redne brezplačne pravne pomoči glede na finančni položaj prosilca oziroma njegove družine. Dodatno pojasnjuje še pravno ureditev izjemne odobritve brezplačne pravne pomoči na podlagi 1. odstavka 22. člena ZBPP.

Nadalje v obrazložitvi pojasnjuje, da je tožena stranka pri pristojnih organih in organizacijah opravila poizvedbe o osebnem in premoženjskem stanju tožnice in njenega moža A.A., ki ga je v skladu s 1. odstavkom 23. člena ZBPP štela za njenega družinskega člana ter na podlagi podatkov v prošnji in listinah spisa v prilogah A in D ugotovila, da je iz naslova nadomestila iz invalidskega zavarovanja v treh mesecih pred vložitvijo prošnje prejela tako znesek v višini 1.263,83 EUR neto, njen mož pa je v istem obdobju prejel pokojnino v skupni višini 1.680,04 EUR neto, poleg tega pa je v navedenem obdobju tožnica prejela tudi redna mesečna nakazila v skupni višini 850,00 EUR neto, na podlagi česar tožena stranka zaključuje, da je mesečni povprečni dohodek na člana tožničine dvočlanske družine (lastni dohodek družine) v treh mesecih pred vložitvijo prošnje znašal 632,31 EUR ter tako presegal višino dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, ki zanaša 523,12 EUR. Ker iz navedenega izhaja, da tožnica ne izpolnjuje finančnih pogojev za dodelitev brezplačne pravne pomoči, je tožena stranka njeno prošnjo zavrnila kot neutemeljeno.

V tožbi, ki ji prilaga tudi listine (tožbene priloge A1 do A3), tožnica pojasnjuje, da je predmetno prošnjo z dne 6. 5. 2013, z dopolnitvijo z dne 13. 5. 2013, za odobritev brezplačne pravne pomoči vložila zaradi uveljavljanja sodnega varstva v zvezi z odločbo ZPIZ št. I-493.217 z dne 24. 4. 2013 zaradi varstva pravic iz invalidskega zavarovanja. Navaja, da se z izpodbijano odločbo ne strinja, čeprav so za tožnico nesporne ugotovitve tožene stranke iz 8. točke obrazložitve, da je v treh mesecih pred vložitvijo prošnje sama prejela nadomestilo iz invalidskega zavarovanja v znesku 1.263,83 EUR in da je v istem obdobju njen mož A.A., ki je upokojen, prejel pokojnino v skupnem znesku 1.680,04 EUR. Kot sporno pa označuje ugotovitev tožene stranke, da je v navedenem obdobju tožnica dodatno prejela „redna mesečna nakazila v skupni višini 850,00 EUR“, saj temu izrecno nasprotuje in pojasnjuje, da navedenega zneska ni prejela oziroma ne prejema. Tožena stranka pa je, ne da bi sploh tožnico predhodno pozvala naj pojasni izvor tega denarja, zavrnila njeno prošnjo.

Tožnica v tožbi še pojasnjuje, da skupaj z možem živita v skupnem gospodinjstvu in prejemata skupaj dohodek v znesku 982,00 EUR mesečno, in sicer na dva različna bančna računa: od tega tožnica prejema mesečno invalidnino v znesku cca 421,00 EUR na svoj račun, odprt pri banki B., njen mož A.A. pa mesečno pokojnino v višini cca 560,00 EUR na svoj račun, odprt pri hranilnici C., za kar tožbi prilaga izpiska prometa za obdobje od 1. 2. 2013 do 30. 4. 2013 (tožbeni prilogi A2 in A3) ter še navaja, da drugih dohodkov nimata.

Dodatno tožnica pojasnjuje, da je pooblaščena za dvig z moževega bančnega računa pri hranilnici C., s katerega mesečno dviguje denar, s katerim plačuje položnice in preostanek nato polaga na svoj račun pri banki B. za plačilo ostalih obveznosti, kakor je razvidno iz tožbi priloženih bančnih izpiskov, iz katerih je razviden dohodek za oba, dvig gotovine 18. dne v mesecu z moževega računa ter nato še isti dan opravljen polog pri banki B., iz katerega izhaja razlika, pri kateri gre po ugotovitvi tožene stranke za „redna mesečna nakazila v skupnem znesku 850,00 EUR“. Tožnica poudarja, da nikakor ne prejema dodatnega dohodka, saj v nasprotnem primeru ne bi bila prisiljena v tožbo zoper ZPIZ oziroma ne bi zaprosila za dodelitev brezplačne pravne pomoči, saj bi bila povsem zadovoljna s takšnim dohodkom, kot je nepravilno ugotovljen s strani organa za BPP. Sodišču predlaga, da izpodbijani akt razveljavi in spremeni oziroma podredno, da zadevo vrne toženi stranki v ponovno odločanje.

Tožena stranka je v danem roku po pozivu sodišča skladno z določili 38. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/06 in nadaljnji) sodišču predložila predmetni upravni spis, odgovora na tožbo pa ni vložila.

Tožba je utemeljena.

V obravnavanem primeru je predmet spora uvodoma navedena odločba, s katero je tožena stranka zavrnila prošnjo tožnice z dopolnitvijo z dne 13. 5. 2013 za odobritev bpp za vložitev tožbe na Delovno in socialno sodišče v Ljubljani zoper odločbo ZPIZ št. I-493.217 z dne 24. 4. 2013 in za zastopanje na I. in II. stopnji ter kot oprostitev sodnih stroškov in sodnih taks, ker po ugotovitvi tožene stranke mesečni povprečni dohodek na člana tožničine dvočlanske družine v smislu 23. člena ZBPP v relevantnem obdobju treh mesecev pred vložitvijo prošnje znaša 623,31 EUR in tako presega višino dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, ki znaša 523,12 EUR, zato ni izpolnjen finančni pogoj za odobritev bpp, ker sta tožnica in njen mož v treh mesecih pred vložitvijo prošnje prejela iz naslova invalidskega zavarovanja neto znesek 1.263,83 EUR, ki ga je prejela sama tožnica, in 1.680,04 EUR, ki ga je iz naslova pokojnine prejel njen mož, poleg tega pa je tožnica v navedenem obdobju dodatno prejela redna mesečna nakazila v skupni višini 850,00 EUR neto. Tožena stranka se je torej pri svoji odločitvi v dejanskem pogledu oprla na navedene podatke, ki jih je v postopku sama uradoma pridobila, ne da bi tako ugotovljene podatke o navedenih dodatnih „rednih mesečnih nakazilih“ tožnici predočila pred izdajo izpodbijane odločbe in ji s tem omogočila, da bi se v skladu s temeljnimi načeli Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), zlasti 1. in 3. odstavkom 9. člena v povezavi s 1. odstavkom 138. člena in 7. ter 8. členom ZUP, izjavila o vseh dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe (3. točka 2. odstavka 237. člena ZUS) ter s tem zavarovala na učinkovit način svoje pravice in pravne koristi v skladu z 22. členom Ustave RS. Sodišče je zato moralo že iz tega razloga tožbi ugoditi in izpodbijano odločbo odpraviti na podlagi 3. točke 1. odstavka 64. člena ZUS-1 v povezavi z 2. točko 1. odstavka 27. člena ZUS-1, ker je spoznalo, da v postopku za izdajo izpodbijane odločbe niso bila upoštevana pravila postopka, in tudi, da ob upoštevanju ustaljene upravno-sodne prakse, kot med drugim izhaja iz sodbe št. I U 442/2012 z dne 11. 4. 2012 (zlasti točka 8. in 9. obrazložitve) ni pogojev za zavrnitev tožbe po 2. odstavku 63. člena ZUS-1. Obravnavano zadevo, ki se je z odločitvijo sodišča vrnila v stanje, v kakršnem je bila pred izdajo sedaj odpravljene odločbe, je sodišče vrnilo v ponovni postopek toženi stranki v smislu 3. in 4. odstavka 64. člena ZUS-1. Tožena stranka bo v ponovljenem postopku pri ugotavljanju lastnega dohodka dvočlanske družine tožnice morala upoštevati dohodke tožnice in njenega družinskega člana v smislu 23. člena ZBPP po njihovi vrsti, kot to izhaja iz potrdil ZPIZ, ob upoštevanju 12. člena ZSVarPre, ki določa dohodke in prejemke, ki se po navedenem zakonu štejejo v lastni dohodek in iz katerega ne izhaja, da bi se v lastni dohodek prosilca vštevali dodatno tudi s strani samega prosilca vplačani zneski denarnih pologov na bančni transakcijski račun prosilca za bpp.

Ker je sodišče v obravnavanem primeru že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta ter upravnih spisov ugotovilo, da je potrebno tožbi ugoditi in upravni akt odpraviti, je sodišče odločilo na seji sodnega senata brez glavne obravnave, ki jo je tožnica v tožbi smiselno predlagala s tem, da je predlagala svoje zaslišanje.