Jedro

Solastnik, ki je izkazal upravičeno večji interes za stvar, dobi to stvar in izplača ostalim solastnikom vrednost njihovih deležev z zakonitimi zamudnimi obrestmi od izdaje sklepa do plačila.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Vsaka stranka nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom solastne nepremičnine, vpisane v vl. št. 327 k.o. K. in sicer predlagateljev do 78/84 ter nasprotnega udeleženca do 6/84 razdružilo tako, da prejmejo celotno nepremičnino v solast predlagatelji in sicer A.S. do 378/504, F.S. do 42/504, A.S. do 42/504 in mld. M.S. do 42/504 in so dolžni nasprotnemu udeležencu A.P. izplačati vrednost njegovega solastnega deleža v višini 34.182,00 SIT v roku 30 dni od pravnomočnosti tega sklepa z zakonitimi zamudnimi obrestmi od izdaje sklepa do plačila.

Hkrati je sodišče odločilo, da ima nasprotni udeleženec do izplačila solastnega deleža zastavno pravico na nepremičnini vl. št. 327 k.o. K. do višine svoje terjatve ter da lahko predlaga vknjižbo lastninske pravice na predlagatelje katerikoli od udeležencev. Stroške postopka je sodišče odmerilo na 24.033,50 SIT ter mora predlagateljem nasprotni udeleženec povrniti 1.716,50 SIT v roku 15 dni. Sodišče je med drugim ugotovilo, da so predlagatelji izkazali, da imajo upravičeno večji interes, da se jim dodeli celotna nepremičnina.

Proti navedenemu sklepu se je pritožil nasprotni udeleženec ter iz vsebine pritožbe izhaja, da smiselno uveljavlja pritožbena razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. V obrazložitvi pritožbe navaja, da se ne strinja z odločitvijo v izpodbijanem sklepu ter je del zemljišča, ki ga zahteva, v naravi že odmerjen in ima parc. št. 1090/3 in ga koristi skupaj s svojimi pravnimi predniki že preko 100 let ter je ta del dejansko priposestvovan, ne glede na deleže po podatkih zemljiške knjige. Njegovega izkazanega interesa sodišče ni hotelo upoštevati, čeprav na tej površini ves čas kosi travo, uredil pa bi si rad tudi sadovnjak, kar vsekakor predstavlja izkazan interes na njegovi strani. Za odmero njegove parcele 1090/3 v obsegu, kot se vidi iz skice, je obstajal dogovor, predlagatelji pa sploh nimajo vozne poti na to parcelo, kar jim onemogoča izkoriščanje zemlje v kmečke namene.

Za rekonstrukcijo ceste na P. je odstopil 283 m2 svojega zemljišča ter nima za košnjo drugega zemljišča, kot zahtevanega. Končno pritožitelj še poudarja, da redi kokoši in zajce, občasno tudi kakšno ovco, zato bi mu izpodbijani sklep povzročil kmetijsko škodo, saj kot upokojenec s tem, da kmetuje na majhni površini, pridobiva hrano za sebe in svojo ženo, s katero živita ob eni sami pokojnini. Zato predlaga, naj sodišče druge stopnje izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

V odgovoru na pritožbo predlagatelji zavračajo pritožbena izvajanja in predlagajo, naj sodišče druge stopnje pritožbo nasprotnega udeleženca zavrne kot neutemeljeno in potrdi izpodbijani sklep.

Poudarjajo, da so navedbe nasprotnega udeleženca v pretežni meri neresnične. Parcela št. 1090/3 je bila odmerjena šele v teku tega nepravdnega postopka, vendar parcelacija ni bila izpeljana do konca, ker je bila ta parcela s strani geometra odmerjena v nasprotju z navodili sodišča in mnenjem izvedenca. Zato so predlagatelji tej odmeri ugovarjali; sodišče se je z ogledom in ob sodelovanju izvedenca geometra prepričalo, da delitev parcele ni možna, ne da bi bil močno prizadet funkcionalni in ekonomski interes predlagateljev.

Del zemljišča, ki bi pripadel v naravi nasprotnemu udeležencu, je tako majhen, da iz njega ne bi mogel potegniti kakšnih večjih ekonomskih koristi.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče druge stopnje je ob preizkusu izpodbijanega sklepa v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi ugotovilo, da uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani. Sodišče prve stopnje je po skrbno izvedenem postopku dovolj popolno ugotovilo dejansko stanje ter tudi pravilno uporabilo materialno pravo. V skladu z določilom prvega odst. 122. čl. Zakona o nepravdnem postopku (Ur.l. SRS št. 30/86) si je sodišče prizadevalo, da bi opravilo fizično delitev stvari in da bi solastniki dobili tisti del stvari, za katerega izkažejo upravičen interes. Kljub opravljenim ogledom in določitvi več izvedencev, nasprotni udeleženec ni pristal na nobeno predlagano varianto, ampak je vztrajal pri svojem predlogu, naj se mu odmeri parcela na delu parcele, ki meji na parcelo 1160/1. Takšni parcelaciji pa je nasprotovala izvedenka kmetijske stroke B. Š. (list. št. 60), ker bi s takšno delitvijo na meji s parcelo 1078 nastal ozek pas, katerega obdelava bi bila zaradi oblike onemogočena. Ob dejanskem stanju, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje, je tudi utemeljeno zaključilo v izpodbijanem sklepu, da so predlagatelji v postopku izkazali, da imajo upravičeno večji interes za stvar in da se jim dodeli celotna nepremičnina. Razlogi v tej smeri so prepričljivi in se jim sodišče druge stopnje v celoti pridružuje v izogib ponavljanja. V primeru, če izkaže kateri od solastnikov glede na velikost svojega deleža ali druge okoliščine, upravičeno večji interes za stvar oziroma stvari, pa sodišče odloči, da dobi to stvar oziroma stvari, ta solastnik, ki mora izplačati ostalim solastnikom vrednost njihovih deležev (tretji odst. 122. čl. ZNP). Za tak primer pa gre po mnenju pritožbenega sodišča tudi v obravnavani zadevi, kar je utemeljeno upoštevalo tudi sodišče prve stopnje ob odločanju v izpodbijanem sklepu. Okoliščine in dejstva, ki jih ponavlja nasprotni udeleženec v pritožbi, ne morejo ovreči pravilnih zaključkov sodišča prve stopnje, niti ne vzbujajo dvoma o pravilnosti odločitve. Kot izhaja iz podatkov v spisu med udeleženci tudi vse doslej ni bilo spora o predmetu delitve in o velikosti njihovih deležev, saj se nasprotni udeleženec šele sedaj v pritožbi pavšalno sklicuje med drugim tudi na priposestvovanje zahtevanega dela zemljišča. Ker je sodišče druge stopnje ugotovilo, da uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani in tudi niso podane kake kršitve določb nepravdnega postopka, na katere mora paziti sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo ter v skladu z določilom čl. 380 tč. 2 ZPP v zvezi s čl. 37 ZNP potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na določilu čl. 155/1 ZPP v zvezi s čl. 37 ZNP. Nasprotni udeleženec mora trpeti svoje stroške pritožbe, ker z njo ni uspel, predlagatelji pa zato, ker po mnenju pritožbenega sodišča odgovor na pritožbo ni bil potreben, saj v njem navajajo le že znana dejstva in okoliščine.

Določbe Zakona o pravdnem postopku, na katerih temelji odločitev pritožbenega sodišča, so uporabljene na podlagi prvega odst. 4. čl. Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur.l. RS št. 1/91-I).