Jedro

Pritožnica v tem stečajnem postopku do izteka roka za prijavo terjatev svoje terjatve ni prijavila. Upoštevajoč, da pritožnica ni upnica nima procesne legitimacije za opravljanje procesnih dejanj v tem postopku.

Izrek

1. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

2. Pritožnica sama nosi pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo predlog Š. K. z dne 18.3.2019 za prekinitev postopka prodaje in predlog za odložitev prodaje nepremičnine ID znak 000 000/4 k.o. ... (p.d. 92).

2. Zoper navedeni sklep se je pritožila predlagateljica zaradi absolutno bistvene kršitve določb postopka. Predlagala je spremembo izpodbijanega sklepa.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V stečajnem postopku ima procesno legitimacijo stranka postopka. Stranka glavnega postopka je oseba, ki je v glavnem postopku zaradi insolventnosti upravičena opravljati procesna dejanja, to pa je (1) vsak upnik, ki v tem postopku uveljavlja terjatev do insolventnega dolžnika in (2) insolventni dolžnik, če zakon za posamezen postopek tako določa (56. člen ZFPPIPP). Upnik pridobi upravičenje opravljati procesna dejanja v glavnem postopku zaradi insolventnosti, če v tem postopku prijavi svojo terjatev v roku za prijavo terjatve, določenem v 59. členu ZFPPIPP (57. člen ZFPPIPP).

5. Višje sodišče po vpogledu v spis ugotavlja, da pritožnica v tem stečajnem postopku do izteka roka za prijavo terjatev svoje terjatve ni prijavila. Tega pritožnica v pritožbi niti ne trdi, pač pa navaja, da je ob predlogu za vrnitev v prejšnje stanje (kot zamujeno procesno dejanje) vložila tudi pritožbo, o kateri sodišče ni odločalo, ker naj ne bi plačala sodne takse za pritožbo. V nadaljevanju pritožbe podrobno opisuje, zakaj ne drži, da sodna taksa ni bila plačana in zakaj sodišče ne bi smelo začeti stečajnega postopka nad dolžnikom. Glede na to, da je sklep o začetku stečajnega postopka nad dolžnikom pravnomočen (11.11.2017) in upoštevajoč, da pritožnica ni upnica in torej nima procesne legitimacije za opravljanje procesnih dejanj v tem postopku, je odločitev sodišča prve stopnje pravilna.

6. Višje sodišče je s tem odgovorilo na pritožbene navedbe, ki so relevantne za presojo pravilnosti izpodbijanega sklepa (1. odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP). Ker je ugotovilo, da izrecno uveljavljeni pritožbeni razlogi niso utemeljeni, niso pa podane niti kršitve, na katere pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s 121. členom ZFPPIPP), je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP).

7. Izrek o pritožničinih pritožbenih stroških temelji na 1. odstavku 165. člena v zvezi s 154. členom ZPP in 1. odstavkom 121. člena ZFPPIPP ter je posledica pritožničinega neuspeha v pritožbenem postopku.

Pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.