Jedro

Res sodišče ni pridobilo medicinske dokumentacije nasprotnega udeleženca ter ni postavilo izvedenca psihiatra, vendar pa s tem smiselno uveljavljane kršitve 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni storilo. Ker predstavlja začasna odredba ukrep začasne narave do vzpostavitve ureditve s končno odločbo, se sodišče pri odločitvi opre na izvedbo tistih dokazov, ki mu omogočajo razumno in hitro oceno, ali je ogroženost otroka tolikšna, da terja njegovo zavarovanje pred izdajo končne odločitve o zadevi, oziroma ali so podane takšne spremenjene okoliščine, da terjajo spremembo že izdane začasne odredbe.

Starša sta že na podlagi načela o prepovedi diskriminacije na podlagi spola ali druge osebne okoliščine pri skrbi za otroka enakopravna. To pomeni, da skupno in enakovredno izvajata varstvo in vzgojo ter sta enako zavezana k ustvarjanju razmer za celovit razvoj otroka in k skrbi za njegovo korist.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predloga predlagateljice za izdajo začasne odredbe, s katerima je zahtevala, da se ji mladoletni A. začasno zaupa v varstvo in vzgojo, da se mladoletnega A. začasno prijavi na njenem naslovu, da se stiki med sinom in nasprotnim udeležencem določijo pod nadzorom centra za socialno delo, da se nadomesti soglasje nasprotnega udeleženca za vpis otroka v vrtec v B. ter da je nasprotni udeleženec za preživljanje mladoletnega A. dolžan plačevati mesečno preživnino v višini 150 EUR na bančni račun predlagateljice.

2. Zoper navedeno odločitev se iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku1 pritožuje predlagateljica.

Poudarja, da je sodišče prve stopnje sprejelo odločitev na podlagi listin in navedb nasprotnega udeleženca, kateremu verjame le zaradi njegove invalidnosti. Svojo odločitev je podkrepilo le s poročili Centra za socialno delo z dne 7. 4. 2022, 12. 9. 2022 in 15. 2. 2023 ter na podlagi skopih izpovedb psihologinje C. C., ni pa ugotavljalo psihičnega stanja nasprotnega udeleženca. Prav tako ni resno jemalo njenih navedb, da je nasprotni udeleženec lastnik strelnega orožja ter da nima nadzora nad njegovo hrambo, saj je gibalno oviran, medtem ko je mladoletni A. živahen štirileten fant, ki skače po celotni hiši. Nasprotni udeleženec ni zanikal, da je imetnik orožja, ki se nahaja v njegovi stanovanjskih hiši, prav tako pa tudi ni zanikal, da ima otrok možnost priti do orožja. Sodišče ni pridobilo in izvedlo predlaganih dokazov, in sicer izvidov s strani bolnišnice in splošnega osebnega zdravnika nasprotnega udeleženca, prav tako pa tudi ni postavilo sodnega izvedenca psihiatra za oceno, ali je nasprotni udeleženec sploh primeren za varstvo in skrb mladoletnega A. 3. Nasprotni udeleženec je na pritožbo odgovoril ter predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Udeleženca postopka sta starša leta 2018 rojenega sina A. 6. V zadevi je bila že dne 24. 3. 2022 izdana začasna odredba, s katero je bil mladoletni A. začasno zaupan v varstvo in vzgojo obema staršema, preživljanje časa s staršema je bilo določeno tako, da A. preživlja čas pri vsakem staršu izmenjaje po en teden, določen je bil tudi stik med tednom in čas preživljanja počitnic, ter da sta starša dolžna poravnati vsak svoje stroške bivanja A. v času bivanja pri vsakem od njiju, stroške vrtca/šole vsak polovico, položnice pa plačujeta izmenjaje vsak en mesec.

7. Predlagateljica se zavzema za spremembo te ureditve zaradi hude prometne nesreče nasprotnega udeleženca, zaradi katere je izgubil desno nogo, leva pa je mrtva ter je negibljiv od pasu navzdol, zaradi česar ni sposoben skrbeti za sina. Meni, da je otrok ogrožen tudi zato, ker je nasprotni udeleženec od nesreče dalje duševno bolan in depresiven in ker nasprotni udeleženec poseduje orožje ter mladoletnega A. uči, kako rokovati s strelnim orožjem.

8. Sodišče prve stopnje je v tej fazi postopka vpogledalo listine v spisu ter pridobilo poročila Centra za socialno delo ter poročilo psihologinje C. C. Na naroku je zaslišalo predlagateljico ter psihologinjo C. C. Res sodišče ni pridobilo medicinske dokumentacije nasprotnega udeleženca ter ni postavilo izvedenca psihiatra, vendar pa s tem smiselno uveljavljane kršitve 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni storilo. Ker predstavlja začasna odredba ukrep začasne narave do vzpostavitve ureditve s končno odločbo, se sodišče pri odločitvi opre na izvedbo tistih dokazov, ki mu omogočajo razumno in hitro oceno, ali je ogroženost otroka tolikšna, da terja njegovo zavarovanje pred izdajo končne odločitve o zadevi, oziroma ali so podane takšne spremenjene okoliščine, da terjajo spremembo že izdane začasne odredbe.2

9. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo oba predloga predlagateljice. Pravilno je navedlo in uporabilo materialno pravno podlago za izdajo začasne odredbe, saj predlagateljica s stopnjo verjetnosti ni izkazala, da bi bila za zavarovanje otrokove koristi potrebna sprememba že izdane ureditve razmerja (161. člen v zvezi s 157. členom DZ). V obrazložitvi sklepa je navedlo prepričljive razloge za svojo odločitev ter se izčrpno opredelilo do vseh navedb, s katerimi je predlagateljica utemeljevala predloga po spremembi že izdane začasne odredbe. Z odločitvijo se pritožbeno sodišče strinja in ji pritrjuje, pritožbene navedbe pa tudi ne vzbujajo dvoma o pravilnosti odločitve sodišča prve stopnje.

10. Pri odločitvi se je sodišče prve stopnje pravilno oprlo na mnenje Centra za socialno delo, ki ima v teh postopkih poseben procesni položaj, ki je zaradi svojega strokovnega znanja in izkušenj blizu položaja sodnega izvedenca, in na izpovedbo psihologinje C. C., ter je pravilno zaključilo, da le zaradi gibalnih ovir nasprotnega udeleženca A. ni ogrožen, zaradi česar sprememba že izdane začasne odredbe ni utemeljena. Prav tako predlagateljica s stopnjo verjetnosti ni izkazala, da bi imel nasprotni udeleženec samomorilske težnje, depresijo ali blodnje ali da potrebuje zdravljenje, ali da nasprotni udeleženec poseduje orožje, ki bi ga hranil na nezavarovanem mestu, zaradi česar bi bil A. pri nasprotnem udeležencu življenjsko ogrožen. Ni res, da nasprotni udeleženec imetništva strelnega orožja ni zanikal. Že v odgovoru na prvi predlog je zanikal očitke predlagateljice in izrecno navedel, da ne ve, o kakšnem orožju naj bi bilo govora. Prav tako je nasprotni udeleženec v peti pripravljalni vlogi navedel, da so popolnoma neutemeljene trditve, da je A. učil ravnati z orožjem, da naj bi imel A. dostop do orožja in da naj bi bil pri njem na kakršenkoli način življenjsko ogrožen. Kot je pravilno navedlo sodišče prve stopnje, verodostojnost navedb predlagateljice zmanjšuje tudi dejstvo, da če bi nasprotna udeleženka dejansko verjela, da je A. pri očetu življenjsko ogrožen, potem ne bi vztrajala, da A. pripelje na stik k nasprotnemu udeležencu le v primeru, da je doma nasprotni udeleženec, saj A. ne želi predati materi nasprotnega udeleženca. Pritožbena navedba, da se je s tem želela izogniti denarni kazni zaradi nespoštovanja izdane začasne odredbe nima želene teže. Iz izreka sklepa o začasni odredbi namreč ne izhaja, da bi predlagateljica morala A. izročiti neposredno nasprotnemu udeležencu, temveč je določena obveznost starša, da otroka pripelje na naslov tistega starša, pri katerem se začne stik v tednu. Tako kot pri predlagateljici občasno izvaja varstvo nad A. njen izvenzakonski partner oziroma njena razširjena družina, enako velja za razširjeno družino nasprotnega udeleženca. Vsak starš ima namreč pravico poskrbeti za otroka na njemu lasten, a varen način. Da bi mati nasprotnega udeleženca ogrožala otroka, predlagateljica ni navajala.

11. Pritožbeno sodišče še pripominja, da bo predlagateljica morala ozavestiti, da sta starša že na podlagi načela o prepovedi diskriminacije na podlagi spola ali druge osebne okoliščine pri skrbi za otroka enakopravna. To pomeni, da skupno in enakovredno izvajata varstvo in vzgojo ter sta enako zavezana k ustvarjanju razmer za celovit razvoj otroka in k skrbi za njegovo korist. 12. Ker niti pritožbeni razlogi, niti razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti niso podani, je pritožbeno sodišče na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

1 V nadaljevanju ZPP. 2 Neža Pogorelčnik Vogrinc: Komentar družinskega zakonika, stran 517.