Jedro

Kot izhaja iz prvostopenjskih ugotovitev, toženka ni dokazala, da je tožniku 11. 5. 2023 (ali pozneje) v skladu z določili ZDR-1 in ZPP vročila odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi invalidnosti s ponudbo nove z dne 8. 5. 2023. To pomeni, da ta odpoved ni učinkovala, zato je bilo prenehanje pogodbe o zaposlitvi tožnika z odjavo iz zavarovanj dne 9. 10. 2023 nezakonito. Pritožbeno sodišče soglaša s takšno presojo, izčrpnih prvostopenjskih razlogov po nepotrebnem ne ponavlja, k pritožbenim navedbam odločilnega pomena pa podaja naslednjo obrazložitev.

Ker ni dokazano, da je toženka vročila tožniku odpoved pogodbe o zaposlitvi dne 11. 5. 2023, je zmotno pritožbeno zavzemanje, da je s tem dnem začel teči 30‑dnevni rok za vložitev tožbe iz tretjega odstavka 200. člena ZDR-1. Glede na prvostopenjsko ugotovitev je tožnik za to, da ga je toženka z dnem 9. 10. 2023 odjavila iz obveznih zavarovanj, izvedel 16. 10. 2023, ko je prejel po pošti obvestilo o tej odjavi in delovno knjižico. Dne 7. 11. 2023 vložena tožba je zato pravočasna.

16.Toženka je dolžna skladno s prvimi odstavki 154., 155. in 165. člena ZPP povrniti tožniku potrebne stroške pritožbenega postopka. Na podlagi Odvetniške tarife (OT, Ur. l. RS, št. 2/2015 in nadaljnji) mu pripada 375 točk za odgovor na pritožbo, 2 % materialnih stroškov in 22 % DDV, kar ob vrednosti točke 0,60 EUR znaša skupno 280,00 EUR. V primeru zamude s plačilom mu dolguje tudi zakonske zamudne obresti.

Tožnik je resda izpovedal, da mu je bilo v telefonskem razgovoru s toženko v juniju 2023 rečeno, da mu je potekel rok za "sodno pritožbo" in da mu teče rok za prekinitev delovnega razmerja. Vendar pa tega ni mogoče tolmačiti kot nedvoumno seznanitev tožnika s tem, da toženka šteje odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 8. 5. 2023 za vročeno in učinkujočo. Iz njegove izpovedi namreč izhaja, da je telefonski razgovor (in v tem okviru izpostavljena izpoved tožnika) potekal v zvezi s tem, zakaj se ni zglasil na delovno mesto pri drugem delodajalcu, ne pa o podaji in vročitvi odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 8. 5. 2023.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki v roku 15 dni povrniti stroške pritožbenega postopka v višini 280,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku izpolnitvenega roka, dalje do plačila.

Zveza:

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da delovno razmerje med strankama ni zakonito prenehalo dne 9. 10. 2023, temveč še traja. Ugodilo je reintegracijskemu in reparacijskemu tožbenemu zahtevku ter toženki naložilo povrnitev tožniku odmerjenih stroškov postopka.

2. Zoper sodbo se pritožuje toženka zaradi vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da je 11. 5. 2023 tožniku pravilno vročila odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi invalidnosti s ponudbo nove pogodbe. Ker ponudbe ni sprejel, mu je delovno razmerje zakonito prenehalo z iztekom odpovednega roka dne 9. 10. 2023. Tožba z dne 7. 11. 2023 je zastarala, ker je vložena po poteku roka iz tretjega odstavka 200. člena ZDR-1. Iz izpovedi tožnika izhaja, da je najkasneje 31. 6. 2023 izvedel, da mu je pogodba o zaposlitvi odpovedana. Sodišče je napačno in brez upoštevanja 8. člena ZPP zaključilo, da toženka ni dokazala vročitve oziroma tega, da tožnikova mati ni hotela sprejeti pošiljke, da ni bila možna vročitev v hišni predalčnik in da je vročevalec pošiljko zataknil za tožnikova vrata. Toženkine trditve je potrdil A. A. Pritožbi je priložena izjava vročevalca in fotografija pošiljke, zataknjene za tožnikova vrata, ki je toženka zaradi odsotnosti vročevalca ni mogla dostaviti prej.

3. Tožnik v odgovoru na pritožbo obrazloženo prereka njene navedbe, predlaga, naj jo pritožbeno sodišče kot neutemeljeno zavrne in priglaša stroške odgovora.

4. Pritožba ni utemeljena.

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 8, 144, 144/1, 154, 154/1, 155, 155/1, 165, 165/1, 337, 337/1, 350, 350/2, 353 Zakon o delovnih razmerjih (2013) - ZDR-1 - člen 200, 200/3

5. Pritožbeno sodišče je na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/1999 in nadaljnji) izpodbijano sodbo preizkusilo v mejah razlogov, navedenih v pritožbi, pri tem pa je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, navedene v tej določbi, ter na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da očitana bistvena kršitev ni podana, prav tako ne tiste, na katere je treba paziti po uradni dolžnosti. Odločilna dejstva so bila ugotovljena pravilno in popolno, pravilno je bilo uporabljeno tudi materialno pravo.

6. Kot izhaja iz prvostopenjskih ugotovitev, toženka ni dokazala, da je tožniku 11. 5. 2023 (ali pozneje) v skladu z določili Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1; Ur. l. RS, št. 21/2013 in nadaljnji) in ZPP vročila odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi invalidnosti s ponudbo nove z dne 8. 5. 2023. To pomeni, da ta odpoved ni učinkovala, zato je bilo prenehanje pogodbe o zaposlitvi tožnika z odjavo iz zavarovanj dne 9. 10. 2023 nezakonito. Pritožbeno sodišče soglaša s takšno presojo, izčrpnih prvostopenjskih razlogov po nepotrebnem ne ponavlja, k pritožbenim navedbam odločilnega pomena pa podaja naslednjo obrazložitev.

7. Neutemeljena in zgolj pavšalna je pritožbena navedba o kršitvi 8. člena ZPP, ker naj bi sodišče prve stopnje prezrlo bistvene toženkine navedbe o zastaranju tožbe in vročitvi odpovedi v skladu z določbo prvega odstavka 144. člena ZPP. O vročitvi odpovedi in o pravočasnosti vložitve tožbe v materialnem prekluzivnem (in ne zastaralnem) roku iz tretjega odstavka 200. člena ZDR-1 je sodišče prve stopnje temeljito raziskalo vsa odločilna dejstva in se v podrobno utemeljeni dokazni oceni opredelilo tudi do vseh ključnih toženkinih trditev.

Pridruženi dokumenti:*

8. Zaključek, da toženka ni dokazala zatrjevane vročitve odpovedi po prvem odstavku 144. člena ZPP, je sodišče prve stopnje pravilno utemeljilo z naslednjimi dejstvi: na vročilnici ni podpisa vročevalca in tudi sicer ni jasno, katera oseba naj bi dejansko izvedla vročitev; v ključnih delih vročilnica ni izpolnjena pravilno (glede osebe, ki naj bi po domofonu vročevalcu odklonila prevzem pošte, glede kraja, kjer naj bi vročevalec pustil pisanje); tožnikova mati je zanikala komunikacijo z detektivom oziroma pogovor o odklonitvi sprejema pošiljke; na vročilnici ni obkrožena izbirna postavka, da tožnik nima hišnega predalčnika oziroma da je ta neuporaben, obstoj pravilno označenega hišnega predalčnika pa sta potrdila tožnik in njegova mati; slednja na vratih stanovanja ni videla zataknjene nobene pošiljke in tudi sicer ni dokazano, da je bilo pisanje zataknjeno za tožnikova vrata; tožnik je odpoved pogodbe o zaposlitvi prvič videl v oktobru 2023, ko se je v zvezi s tedaj prejeto odjavo iz obveznih zavarovanj obrnil na ZZZS.

9. Po pritožbenem zatrjevanju je A. A. (direktor podjetja, ki je izvajalo vročitev) potrdil toženkine trditve o tem, da se je v času vročanja na domačem naslovu tožnika nahajala njegova mati, ki je detektivu preko domofona rekla, da pošiljke ne bo prevzela; ker ni bilo mogoče ugotoviti, kateri nabiralnik uporablja tožnik, je detektiv pisemsko pošiljko zataknil za tožnikova vrata, ki so bila označena. Pritožbena navedba je zmotna, saj izpoved te priče ne utemeljuje drugačne dokazne ocene, kot jo je napravilo sodišče prve stopnje. Že toženkine trditve, da je vročitev dne 11. 5. 2023 izvedel A. A., ta ni potrdil. Kot je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, A. A. tudi ni vedel izpovedati o konkretnih okoliščinah, v katerih naj bi potekala zatrjevana vročitev, zato ni uspešno niti pritožbeno zatrjevanje, da je bil A. A. z zadevo seznanjen, ker se o "delikatnih vročitvah" pogovarjajo in ker je kot direktor B. d.o.o. podpisal poročilo o vročanju. Pritožba navaja, da je vročanje dejansko opravil C. C., kar pa predstavlja nedovoljeno pritožbeno novoto (prvi odstavek 337. člena ZPP).

10. Nadalje pritožba očita, da ne drži obrazložitev sodišča prve stopnje v 15. točki izpodbijane sodbe o tem, da ni navedbe, kje je bilo pisanje zataknjeno; po pritožbenem pojasnilu iz vročilnice izhaja, da je bilo zataknjeno za vrata. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da tega, kar zatrjuje pritožba, sodišče prve stopnje ni zapisalo. V citirani točki izpodbijane sodbe je obrazložilo dokazno oceno, zakaj ni mogoče šteti za dokazano, da je bilo pisanje res zataknjeno za tožnikova (ne pa katerakoli druga) vrata. Teh razlogov, s katerimi soglaša tudi pritožbeno sodišče, in ki predstavljajo prepričljivo dokazno ovrednotenje vseh izvedenih dokazov, pritožba konkretizirano niti ne izpodbija. Izpostavlja zgolj zapis na vročilnici: " Trkal in zvonil pri vratih in noče odpret. Zataknil za vrata," ki pa je že sam po sebi v nasprotju z obkroženo izbirno postavko na vročilnici, po kateri naj bi bilo pisanje puščeno v stanovanju.

11. Pritožba zatrjuje, da je isti detektiv že 4. 4. 2023 na istem naslovu vročil pisanje za tožnika njegovi materi, od tedaj pa mu je ostalo znano, katera vrata v bloku so tožnikova. Tudi to trditev je uspešno ovrglo že sodišče prve stopnje. Pravilno je ocenilo, da je iz izpovedi tožnikove matere razvidno, da je 4. 4. 2023 podpisala vročilnico ob glavnem vhodu in ne pred stanovanjem, zaradi česar ni mogoče zaključiti, da je bil vročevalec po tem vročanju seznanjen s tem, kje v bloku se nahaja tožnikovo stanovanje.

12. Pritožbi priložena izjava C. C. z dne 5. 9. 2024, v kateri se je ta opredelil do razlogov prvostopenjske sodbe, ne more predstavljati za odločitev pravno relevantnega procesnega gradiva in zato tudi ne dopustne pritožbene novote. Enako velja za pritožbi priloženo fotografijo pošiljke, ki naj bi bila 11. 5. 2023 zataknjena za tožnikova vrata. Toženka je le posplošeno in brez kakršnegakoli dokazila navedla, da te fotografije zaradi odsotnosti vročevalca ni mogla dostaviti prej, s tem pa pogoja nekrivde iz prvega odstavka 337. člena ZPP ni izkazala.

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.

13. Ker ni dokazano, da je toženka vročila tožniku odpoved pogodbe o zaposlitvi dne 11. 5. 2023, je zmotno pritožbeno zavzemanje, da je s tem dnem začel teči 30‑dnevni rok za vložitev tožbe iz tretjega odstavka 200. člena ZDR-1. Glede na prvostopenjsko ugotovitev je tožnik za to, da ga je toženka z dnem 9. 10. 2023 odjavila iz obveznih zavarovanj, izvedel 16. 10. 2023, ko je prejel po pošti obvestilo o tej odjavi in delovno knjižico. Dne 7. 11. 2023 vložena tožba je zato pravočasna.

14. Prekoračitev roka iz citirane določbe ZDR-1 pritožba neuspešno utemeljuje z navedbo, da je tožnik najkasneje 31. 6. 2023 izvedel, da mu je bila pogodba o zaposlitvi odpovedana. Tega v okviru trditvenega bremena v prvostopenjskem postopku toženka niti ni zatrjevala. Navedeno tudi ne izhaja iz 20. točke obrazložitve izpodbijane sodbe ali iz izpovedi tožnika, kot to zmotno zatrjuje pritožba. Tožnik je resda izpovedal, da mu je bilo v telefonskem razgovoru s toženko v juniju 2023 rečeno, da mu je potekel rok za "sodno pritožbo" in da mu teče rok za prekinitev delovnega razmerja. Vendar pa tega ni mogoče tolmačiti kot nedvoumno seznanitev tožnika s tem, da toženka šteje odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 8. 5. 2023 za vročeno in učinkujočo. Iz njegove izpovedi namreč izhaja, da je telefonski razgovor (in v tem okviru izpostavljena izpoved tožnika) potekal v zvezi s tem, zakaj se ni zglasil na delovno mesto pri drugem delodajalcu, ne pa o podaji in vročitvi odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 8. 5. 2023.

15. Ker s pritožbo uveljavljani razlogi niso utemeljeni, jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP).