Jedro

Uvrščanje blaga v nomenklaturo carinske tarife je v pristojnosti carinskih organov, ki v carinskem postopku uporabljajo carinske predpise.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, št. U 2511/97-6 z dne 18.2.1999.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS) zavrnilo tožbo tožeče stranke proti odločbi tožene stranke z dne 26.8.1997, s katero je ta kot neutemeljeno zavrnila pritožbo tožene stranke in potrdila odločbo Carinske uprave Republike Slovenije z dne 27.6.1997. Z navedeno odločbo je carinski organ prve stopnje kot neutemeljeno zavrnil ugovor pritožnika (tožeče stranke) zoper potrdilo o uvrstitvi blaga v nomenklaturo carinske tarife z dne 8.5.1997, za blago s trgovskim imenom ORIGINAL GROSSER SCHWEDENBITTER - "Švedska grenčica" (v nadaljevanju Švedska grenčica). Iz potrdila izhaja, da je Švedska grenčica na podlagi analize vzorca uvrščena v nomenklaturo carinske tarife ... (druge alkoholne pijače, v posodah 2 l ali manj, drugo).

V obrazložitvi izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje navaja, da je v obravnavani zadevi sporna uvrstitev blaga v nomenklaturo carinske tarife. Po določbi 7. člena Carinskega zakona (Uradni list RS, št. 74/95, v nadaljevanju CZ) izdaja potrdila o uvrstitvi blaga v carinsko tarifo Carinska uprava Republike Slovenije na podlagi pisne zahteve. Potrdilo je zavezujoče za carinske organe samo glede razvrstitve blaga, za katero se carinski postopek začne po dnevu njegove izdaje. Potrdilo je bilo izdano skladno s carinskimi predpisi in ob upoštevanju sklepa svetovne carinske organizacije (WCO), sprejetega na rednem zasedanju novembra 1994, da se Švedska grenčica uvrsti v tarifno oznako, št. ... Dejstvo, da je Urad Republike Slovenije za zdravila Švedsko grenčico po svoji klasifikaciji označil kot zdravilo skupine C, ne more vplivati na odločitev v carinskem postopku, v katerem se uporabljajo carinski predpisi. Klasifikaciji uvrščanja blaga pri Uradu Republike Slovenije za zdravila na podlagi Zakona o zdravilih (Uradni list RS, št. 9/96, 19/96) in pri Carinski upravi na podlagi carinskih predpisov sta različni in uporabljata za uvrščanje različne kriterije. Po presoji sodišča prve stopnje je uvrstitev Švedske grenčice v navedeno tarifno oznako na podlagi izključno carinskih predpisov (CZ, Zakona o carinski tarifi - tarifo - Uradni list RS, št. 74/95; Uredbe o kombinirani nomenklaturi carinske tarife s carinsko tarifo - Uradni list RS, št. 72/96, 17/97; Pravilnika o potrdilih o uvrstitvi blaga v nomenklaturo carinske tarife - Uradni list RS, št. 56/95, 33/96) pravilna in zakonita.

Potrdilo ali mnenje drugega organa, izdano na podlagi drugega predpisa, v konkretnem primeru Zakona o zdravilih, ne more po mnenju sodišča prve stopnje prejudicirati odločitve Carinske uprave in zanjo ne more biti zavezujoče, saj tega niti CZ niti drug predpis s področja carinske zakonodaje ne določa. Tožeča stranka v pritožbi zoper izpobijano sodbo uveljavlja vse razloge iz 1. odstavka 72. člena ZUS. Navaja, da sodišče prve stopnje ni opravilo glavne obravnave in je s tem bistveno kršilo pravila postopka v upravnem sporu. Ponovi tožbene navedbe, da si je Carinska uprava lastila pristojnost odločanja o tem ali je neka snov zdravilo, ali ne, kar je pristojnost Ministrstva za zdravstvo oziroma Urada Republike Slovenije za zdravila. To bi morali upoštevati tudi carinski organi pri uvrščanju blaga v carinsko tarifo. Zakonodajalec pri pripravi carinske zakonodaje gotovo ni imel v mislih, da si carinarnice po svoje razlagajo posamezna določila. Zato so tudi opredeljena temeljna pravila za uporabo kombinirane nomenklature oziroma določeni kriteriji in opredeljene tarifne oznake.

Proizvajalec je Švedsko grenčico v avstrijsko izvozno deklaracijo sicer res uvrstil v tarifni razred - alkohol, vendar proizvajalec v svoji državi še nima proizvoda registriranega kot zdravilo. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje oziroma da jo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi.

Tožeča stranka in Državno pravobranilstvo Republike Slovenije kot zastopnik javnega interesa na pritožbo nista odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča je odločitev sodišča prve stopnje pravilna in zakonita. Tudi po presoji pritožbenega sodišča je, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, uvrščanje blaga v nomenklaturo carinske tarife v pristojnosti carinskih organov, ki so v obravnavani zadevi svojo odločitev pravilno oprli na carinske predpise.

Ugovor o bistveni kršitvi določb postopka v upravnem sporu pritožbeno sodišče zavrača, saj dejstvo, da sodišče prve stopnje ni opravilo glavne obravnave, ki jo tožeča stranka niti ni zahtevala, ni vplivalo niti ni moglo vplivati na zakonitost in pravilnost sodbe. Ugovore, ki jih je tožeča stranka uveljavljala že kot tožbene ugovore in jih v pritožbi smiselno ponovi, je pravilno zavrnilo že sodišče prve stopnje in za zavrnitev navedlo pravilne razloge. Ti razlogi imajo podlago v podatkih in listinah v upravnih spisih in v citiranih materialnih predpisih.

Ker glede na navedeno niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi in ne razlogi, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo na podlagi 73. člena ZUS kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.