8. 9. 2022

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopkih za preizkus pobude in ustavne pritožbe Andreja Goloba, Ljubljana, ki ga zastopa Martina Golob, odvetnica v Ljubljani, na seji 8. septembra 2022

sklenilo:

1.Ustavna pritožba zoper odločbo Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti št. 14001-6/2020/13 z dne 2. 9. 2020 se zavrže.

2.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti prvega odstavka 3. člena Zakona o socialnem vključevanju invalidov (Uradni list RS, št. 30/18) in Zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov (Uradni list RS, št. 16/07 – uradno prečiščeno besedilo, 87/11, 98/14 in 18/21) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (v nadaljevanju Ministrstvo) je z odločbo št. 14001-6/2020 z dne 2. 9. 2020 odločbo Centra za socialno delo Ljubljana, Skupne strokovne službe, št. 140-12/2019-31984/19 z dne 23. 1. 2020 v zadevi priznanja statusa invalida in s tem povezanih pravic po Zakonu o socialnem vključevanju invalidov (v nadaljevanju ZSVI), izdano pritožniku, po nadzorstveni pravici razveljavilo. Ugotovljeno je namreč bilo, da ima pritožnik duševno bolezen in ne duševno motnjo v smislu prvega odstavka 3. člena ZSVI, zato tudi ni upravičen do statusa invalida po istem členu. Center za socialno delo Ljubljana je nato z odločbo št. 140-25/2020-31984/11 z dne 18. 9. 2020 odločil, da pritožnik ni upravičen do dodatka za pomoč in postrežbo po ZSVI.

2.Pritožnik je dne 10. 9. 2021 vložil ustavno pritožbo zoper navedeno odločitev Ministrstva. Hkrati z ustavno pritožbo je vložil pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti prve alineje prvega odstavka 3. člena ZSVI, ker ne vključuje izrecno tudi invalidov z duševno motnjo, ki niso zmožni za delo, in Zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov (v nadaljevanju ZZRZI), ker ne ureja posebnega nadomestila za invalidnost za osebe, ki imajo status invalida in dolgotrajno niso zmožne za delo. Pobudnik meni, da je ZSVI v neskladju z 8. členom ter prvim in drugim odstavkom 153. člena Ustave, ker ni v skladu s 1. členom, načeli nediskriminacije in enakih možnosti iz točk b) in e) 3. člena, s 5. členom, 5. točko 12. člena in 1. točko 28. člena Konvencije o pravicah invalidov (Uradni list RS, št. 37/08, MP, št. 10/08 – MKPI). Izpodbijana določba naj bi bila tudi v neskladju s 14. členom, prvim in drugim odstavkom 50. člena ter prvim odstavkom 52. člena Ustave. V neskladju s prvim in drugim odstavkom 50. člena ter prvim odstavkom 52. člena Ustave naj bi bil tudi ZZRZI. Pobudnik zatrjuje še neskladje izpodbijanih predpisov s 4. in 6. členom Zakona o varstvu pred diskriminacijo (Uradni list RS, št. 33/16 – ZVarD). V vlogi z dne 13. 9. 2021 zatrjuje še kršitev 22. člena Ustave. Do kršitve navedene pravice naj bi prišlo pri izdaji izpodbijanega posamičnega akta. Prav tako naj bi bila v neskladju z 22. členom Ustave izpodbijana predpisa. Z isto vlogo je pobudnik predlagal, naj se mu povrnejo stroški postopka. Dne 29. 10. 2021 je zahtevek za povrnitev stroškov umaknil.

3.Ustavno sodišče je ustavno pritožbo zavrglo, ker pravna sredstva niso izčrpana (1. točka izreka).

4.Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes ob vložitvi pobude (prvi odstavek 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12, 23/20 in 92/21 – v nadaljevanju ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj.

5.ZSVI in ZZZRI ne učinkujeta neposredno. V takšnih primerih se lahko pobuda vloži šele po izčrpanju pravnih sredstev zoper posamični akt, izdan na podlagi izpodbijanega predpisa, hkrati z ustavno pritožbo, pod pogoji iz 50. do 60. člena ZUstS (glej sklep Ustavnega sodišča št. U-I-275/07 z dne 22. 11. 2007, Uradni list RS, št. 110/07, in OdlUS XVI, 82). Pobudnik je svoj pravni interes za začetek postopka za oceno ustavnosti izpodbijanih predpisov utemeljeval z vloženo ustavno pritožbo, ki jo je Ustavno sodišče zavrglo. Zato je bilo treba že iz tega razloga zavreči tudi njegovo pobudo (2. točka izreka).

6.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi pete alineje prvega odstavka 55.b člena in tretjega odstavka 25. člena ZUstS ter prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10, 56/11, 70/17 in 35/20) v sestavi: predsednik dr. Matej Accetto ter sodnici in sodniki dr. Rok Čeferin, Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford ZK, Harvard ZDA), dr. Rajko Knez, dr. Špelca Mežnar, dr. Marijan Pavčnik, dr. Rok Svetlič, Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Matej Accetto Predsednik