Jedro

Neutemeljene so pritožbene navedbe, da je zavezanec za plačilo opravljenih storitev lastnik nepremičnine, kjer so bile storitve opravljene, torej lastnik vrtca. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje namreč izhaja, da je opravljene storitve, katerih plačilo zahteva tožeča stranka, naročila tožena stranka. Pravilna je zato ugotovitev sodišča prve stopnje, da temelj zahtevka predstavlja podjemna pogodba, sklenjena med pravdnima strankama. Zato je tožeča stranka pravilno naperila zahtevek zoper toženo stranko, ki je storitve tožeče stranke naročila, in ne zoper lastnika, ki s tožečo stranko ni v nikakršnem razmerju.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Tožena stranka mora tožeči stranki v roku 8 dni povrniti njene stroške odgovora na pritožbo v višini 280,00 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da je dolžna tožena stranka tožeči stranki v roku 15 dni plačati 2.684,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 13. 5. 2022 dalje (I. točka izreka) ter toženi stranki v roku 15 dni naložilo plačilo stroškov postopka tožeče stranke v višini 837,00 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka).

2. Zoper navedeno sodbo je tožena stranka vložila pravočasno pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) ter pritožbenemu sodišču predlagala, da izpodbijano sodbo razveljavi ter vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3. Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila in predlagala, da jo pritožbeno sodišče zavrne ter toženi stranki naloži plačilo stroškov pritožbenega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Ker se tožbeni zahtevek tožeče stranke nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR, teče obravnavani gospodarski spor po prvem odstavku 495. člena ZPP po določbah postopka v sporih majhne vrednosti. O pritožbi je zato na podlagi petega odstavka 458. člena ZPP odločala sodnica posameznica. V sporih majhne vrednosti je sodbo mogoče izpodbijati samo iz razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP).

6. Sodišče prve stopnje je ugotovilo naslednje dejansko stanje, na katerega je pritožbeno sodišče vezano: - tožena stranka je pri tožeči stranki naročila kontrolni pregled in meritev električnih inštalacij na objektu vrtec ...; - tožeča stranka je izdelala pisno ponudbo št. ... za ceno 2.220,00 EUR, zvišano za DDV, ki jo je tožena stranka sprejela z izdajo naročilnice št. 25/21; - tožeča stranka je opravila meritve po priloženem seznamu in izdala poročilo ter nato za opravljene storitve toženi stranki izdala račun št. ..., katerega plačilo zahteva v tem postopku.

7. Tožena stranka v pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje zagrešilo absolutno bistveno kršitev po 14. in 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ker ni izvedlo predlaganih dokazov s strani tožene stranke. Navedene pritožbene navedbe so neutemeljene, saj je sodišče prve stopnje v točki 4 obrazložitve izpodbijane sodbe pojasnilo, zakaj je dokazne predloge zavrnilo, tožena stranka pa v pritožbi podrobneje ne pojasni, zakaj naj bi bili zaradi neizvedbe dokazov kršeni 14. točka (ki se nanaša na pomanjkljivosti v izreku oziroma obrazložitvi) in 15. točka (ki se nanaša na nasprotje med obrazložitvijo in izvedenimi dokazi) drugega odstavka 339. člena ZPP.

8. Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe, da je zavezanec za plačilo opravljenih storitev lastnik nepremičnine, kjer so bile storitve opravljene, torej lastnik vrtca v ... Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje namreč izhaja, da je opravljene storitve, katerih plačilo zahteva tožeča stranka, naročila tožena stranka. Pravilna je zato ugotovitev sodišča prve stopnje, da temelj zahtevka predstavlja podjemna pogodba, sklenjena med pravdnima strankama. Zato je tožeča stranka pravilno naperila zahtevek zoper toženo stranko, ki je storitve tožeče stranke naročila, in ne zoper lastnika, ki s tožečo stranko ni v nikakršnem razmerju, niti plačila opravljenih storitev ni dolžan plačati na morebitni (drugi) materialnopravni podlagi. Tudi v pritožbi tožena stranka ni pojasnila, na kakšni podlagi naj bi bil zavezanec za plačilo opravljenih storitev lastnik nepremičnine.

9. Pritožba tožene stranke glede na navedeno ni utemeljena in ker pritožbeno sodišče ni našlo kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), jo je zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).

10. Tožena stranka s pritožbo ni uspela, zato ni upravičena do povračila pritožbenih stroškov, mora pa tožeči stranki povrniti njene pritožbene stroške (154. in 165. člen ZPP). Le-te je pritožbeno sodišče odmerilo po priglašenem stroškovniku in v skladu z Odvetniško tarifo. Potrebni stroški tožeče stranke tako znašajo 375 točk za nagrado za odgovor na pravno sredstvo (tar. št. 22/1 OT), 2 % materialnih stroškov (tretji odstavek 11. člena OT) in 22 % DDV na odvetniške storitve (drugi odstavek 2. člena OT), skupaj torej 280,00 EUR.