Jedro

Glede na ugotovitve izvedenca, da je zdravje in življenje udeleženke zaradi duševne motnje, zaradi katere se zapleta v konflikte in je heteroagresivna, ogroženo, je izrečen ukrep utemeljen.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu (točka 2 izreka) potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom N. G. omejilo pravico do prisotnosti pri izvajanju dokazov ter jo zadržalo na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom Psihiatrične klinike v Ljubljani najdalj do 30.10.2010. Zoper točko 2 izreka se iz vseh pritožbenih razlogov po pooblaščenki pritožuje N. G., ki v pritožbi predlaga, da pritožbeno sodišče ugodi njeni pritožbi ter izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje. V pritožbi navaja, da je ogrožanje, o katerem je govora v obrazložitvi izpodbijanega sklepa zgolj hipotetično in ni izkazano. Pritožnica ni agresivna. Tehnika je udarila, ko so jo hoteli med čakanjem na moža na vrtu spraviti na oddelek. Navedbe prič ne držijo. Mož jo je odpeljal domov za en dan in je ves dan preživela z njim. Glede na to, da se pritožnica prostovoljno vrne nazaj na oddelek in prostovoljno jemlje predpisano terapijo, bi ji morali izreči milejšo zdravljenje na odprtem oddelku. Na oddelku G2 so starejši ljudje in tam ne želi pričakati moža in se čuti bolj ranljivo. Prizadelo jo je, ko ji sodišče ni verjelo, da jo je tehnik davil in stiskal za vrat. Pritožnica trdi, da z ničemer ne ogroža svojega življenja ali življenja drugih, prav tako nobenemu ne povzroča hude škode.

Pritožba ni utemeljena.

Po določbi člena 53 Zakona o duševnem zdravju (Ur. l. RS, št. 77/2008; v nadaljnjem besedilu ZDZdr) je sprejem na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnih primerih možen, če so izpolnjeni pogoji iz 1. odstavka 39. člena istega zakona. Sodišče prve stopnje pa je v skladu z ZDZdr po pravilni izvedbi z zakonom predpisanega postopka v katerem so bila ugotovljena vsa za odločitev potrebna odločilna dejstva po oceni pritožbenega sodišča materialnopravno pravilno odločilo.

Iz ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je pritožnica zaradi duševne motnje hospitalizirana neprekinjeno od 1.6.2009 in ima zaradi tega hudo moteno presojo realnosti in sposobnosti obvladovanja svojih ravnanj zaradi prizadetosti centralnega živčevja oziroma sprememb v možganih. Zaradi posledic takega stanja se pritožnica ogroža, saj se zapleta v konflikte in je heteroagresivna in je zaradi tega zdravljenje pod posebnim nadzorom nujno, saj ni pričakovati izboljšanja. Z odprtega oddelka bi pritožnica takoj odšla. V takem stanju je zdravje in življenje pritožnice zaradi nekontroliranega vedenja ogroženo, obstaja pa tudi nevarnost heteroagresije. Glede na take ugotovitve sodišča prve stopnje temelječe na izvedenskem mnenju izvedenca dr. M. K. – lečeče zdravnice je izrečeni ukrep pravilen. Neutemeljene in v nasprotju z izvedeniškim mnenjem so trditve v pritožbi o hipotetičnem ogrožanju in da pritožnica ni agresivna in da ji je bil izrečen pretiran ukrep in da ni pogojev za zadržanje.

V kolikor se bo zdravstveno stanje izboljšalo, pa bo pritožnica lahko predlagala premestitev na odprti oddelek. Z ostalimi neargumentiranimi trditvami v pritožbi pritožnica izpodbija ugotovitve izvedenca v katere tudi pritožbeno sodišče ne dvomi.

Glede na navedeno je bilo pritožbo zavrniti in potrditi izpodbijani sklep (člen 365, točka 2 ZPP v zvezi s členom 37 ZNP in členom 30/1 ZDZDr).