Jedro

Pri obravnavanju tožbe in nasprotne tožbe pride do atrakcije pristojnosti. Slednje pomeni, da je sodišče, pred katerim teče postopek o tožbi vselej krajevno pristojno tudi za nasprotno tožbo. Sodišče, pred katerim teče postopek po tožbi namreč pritegne k sebi tudi nasprotno tožbo in atrakcija pristojnosti tako vpliva na spremembo krajevne pristojnosti.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep v izpodbijani I. točki izreka potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor krajevne pristojnosti, ki ga je v postopku z nasprotno tožbo opr. št. III Pg 787/2012 podala tožena stranka po nasprotni tožbi (G. d.d., točka I. izreka). Zadevi pod opr. št. III Pg 5118/2010 in III Pg 787/2012 je združilo v skupno obravnavanje, tako da je postala vodilna zadeva spis pod opr. št. III Pg 5118/2010 (II. točka izreka).

2. Proti sklepu se je pravočasno pritožila tožena stranka po nasprotni tožbi in uveljavljala vse pritožbene razloge po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Sodišču druge stopnje je predlagala, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep spremeni tako, da ugovoru krajevne pristojnosti ugodi in zadevo odstopi v reševanje krajevno pristojnemu Okrožnemu sodišču v Kranju.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pri obravnavanju tožbe in nasprotne tožbe pride do atrakcije pristojnosti. Slednje pomeni, da je sodišče, pred katerim teče postopek o tožbi vselej krajevno pristojno tudi za nasprotno tožbo. Sodišče, pred katerim teče postopek po tožbi namreč pritegne k sebi tudi nasprotno tožbo in atrakcija pristojnosti tako vpliva na spremembo krajevne pristojnosti (primerjaj sklep VSL I Cp 2153/1999). Odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi ugovora krajevne pristojnosti je glede na razloženo, torej pravilna. Zato glede na tek postopka in obravnavanje tožbe in nasprotne tožbe v enem postopku, ni več pravno odločilnega pomena, da sta se pogodbeni (sedaj pravdni) stranki v 23. členu podizvajalske pogodbe Cp 8/25-08 z dne 16. 9. 2008 dogovorili za sodno pristojnost sodišča po sedežu naročnika (tožeče stranke po tožbi oziroma tožene stranke po nasprotni tožbi). Sploh pa bi lahko tožeča stranka (tožena po nasprotni tožbi), tožbo vložila pri dogovorjenem krajevno pristojnem Okrožnem sodišču v Kranju, česar pa ni storila. Zato je tudi iz tega razloga povsem neutemeljen očitek sodišču prve stopnje, da njenemu ugovoru krajevne pristojnosti ni sledilo. Glede na navedene razloge ni pomemben tudi kriterij kraja izpolnitve obveznosti po podizvajalski pogodbi. Slednja je namreč kot posebna krajevna pristojnost določena v 51. členu ZPP. Ker pa je tožeča stranka (pritožnica) ob vložitvi tožbe izbrala splošno krajevno pristojnost v skladu z določilom 48. člena ZPP in glede na razloženo stališče o atrakciji pristojnosti po vloženi nasprotni tožbi in skupnem obravnavanju tožbe in nasprotne tožbe, so pritožbeni razlogi v celoti neutemeljeni.

5. Ker sodišče druge stopnje tudi po uradnem preizkusu izpodbijanega sklepa ugotavlja, da ni podana nobena absolutna bistvena postopkovna kršitev (drugi odstavek 350., 366. člen ZPP), materialno pravo pa je bilo pravilno uporabljeno, je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (drugi odstavek 365. člena ZPP).