Jedro

Upnik plačila svojih terjatev (namenjenih za objekte, zemljišča, premičnine, ki sicer predstavljajo stroške stečajnega postopka) iz posebne stečajne mase, to je iz kupnine za prodane nepremičnine, ne more prejeti.

Izrek

Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi in se sklep sodišča druge stopnje spremeni tako, da se pritožbi upnika B. d. d., ugodi ter sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se zavrne soglasje k sklenitvi prodajne pogodbe z dne14. 7. 2015.

Obrazložitev

Dosedanji potek postopka

1. Sodišče prve stopnje je dalo soglasje k sklenitvi prodajne pogodbe z dne14. 7. 2015, ki sta jo na podlagi opravljene javne dražbe sklenila stečajni upravitelj in dražitelj družba A., d. d. 2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo upnika B. d. d., in izpodbijani sklep potrdilo.

3. Vrhovno državno tožilstvo v zahtevi za varstvo zakonitosti (v nadaljevanju zahteva) uveljavlja zmotno uporabo materialnega prava, in sicer zmotno uporabo določb 226. člena ZFPPIPP v zvezi z 19. in 225. členom ZFPPIPP. Vrhovnemu sodišču predlaga, da zahtevi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču druge stopnje v nov postopek.

4. Upravitelj je na zahtevo odgovoril in smiselno predlagal njeno zavrnitev.

O dovoljenosti zahteve za varstvo zakonitosti

5. Zahtevo državno tožilstvo vloži, če so izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka367.a člena ZPP, to je, da je od odločitve Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (tretji odstavek385. člena ZPP). Državno tožilstvo v zahtevi zastavlja vprašanje, »ali lahko (navadni) upnik, ki v stečajnem postopku kupi premoženje, ki je predmet ločitvene pravice, pobota svojo terjatev do stečajnega dolžnika, nastalo po začetku stečajnega postopka (strošek stečajnega postopka), z nasprotno terjatvijo stečajnega dolžnika do dražitelja za plačilo kupnine«. Po mnenju državnega tožilstva bi morali biti iz posebne stečajne mase (to je kupnine za prodane nepremičnine) poplačani stroški, povezani z unovčenjem premoženja, ter terjatev ločitvenega upnika.

6. Zastavljeno vprašanje izpolnjuje kriterij iz prvega odstavka 367.a člena ZPP, ker se o tem, za stečajni postopek pomembnem pravnem vprašanju, Vrhovno sodišče še ni izreklo.

Relevantno dejansko stanje

7. Sodišče je dalo soglasje k prodajni pogodbi z dne 14. 7. 2015, sklenjeni med stečajnim upraviteljem kot prodajalcem in dražiteljem družbo A., d. d. kot kupcem, za prodajo devetih dolžnikovih nepremičnin. V pogodbi je bilo dogovorjeno, da bo kupec kupnino (341.084,00 EUR), zmanjšano za znesek že plačane varščine (34.108,40 EUR), to je znesek 306.975,60 EUR, prodajalcu poravnal tako, da bo v pobot do višine tega zneska uveljavil del terjatev za plačilo najemnin, ki jih ima do prodajalca na podlagi pravnomočne sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani IX Pg 967/2015. 8. Upnik B. d. d., je imel do stečajnega dolžnika terjatev, zavarovano z ločitveno pravico na prodanih nepremičninah.

Razlogi za ugoditev zahtevi

9. Skladno s prvim odstavkom 387. člena ZPP lahko državno tožilstvo zahtevo vloži zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka (1. točka) in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (2. točka). Pri odločanju o zahtevi se sodišče omeji samo na preizkus kršitev, ki jih uveljavlja državno tožilstvo v svoji zahtevi (prvi odstavek 391. člena ZPP).

10. Državno tožilstvo sodišču druge stopnje očita, da je s tem, ko je pritrdilo sodišču prve stopnje glede soglasja k sklenitvi prodajne pogodbe, v kateri je bilo dogovorjeno plačilo kupnine s pobotom, zmotno uporabilo določbe ZFPPIPP o poplačilu iz posebne stečajne mase, iz katere bi morali biti poplačani stroški, povezani z unovčenjem posebne stečajne mase, ter terjatev ločitvenega upnika.

11. Do odgovora na vprašanje, zastavljeno v zahtevi, je mogoče priti skozi razlago instituta ločitvene pravice. To je pravica upnika (ločitveni upnik) do plačila njegove terjatve iz določenega premoženja insolventnega dolžnika pred plačilom terjatev drugih upnikov tega dolžnika iz tega premoženja (prvi odstavek 19. člena ZFPPIPP). Namen ustanovitve ločitvene pravice (zastavna pravica, pridržna pravica, pravica fiduciarja pri prenosu lastninske pravice v zavarovanje) je zavarovanje upnikove terjatve do dolžnika, tudi za primer, ko je nad dolžnikom začet stečajni postopek.

12. Eno od temeljnih načel stečajnega postopka, načelo enakega obravnavanja upnikov, zahteva, da se vse upnike, ki so v razmerju do stečajnega dolžnika v enakem položaju, obravnava enako (46. člen ZFPPIPP). To načelo se v stečajnem postopku uresničuje tako s pravili o izpodbijanju pravnih dejanj stečajnega dolžnika kot tudi s pravili o vrstnem redu plačil nezavarovanih terjatev (prednostne, navadne, podrejene) in razdelitvi splošne razdelitvene mase med upnike (pododdelek 5.9.3. Razdelitev splošne razdelitvene mase).

13. Upoštevaje določbo prvega odstavka 279. člena ZFPPIPP, da začetek stečajnega postopka ne vpliva na ločitveno pravico in terjatev, zavarovano s to ločitveno pravico, ločitveni upniki kljub stečajnemu postopku ohranijo svojo pravico, da so v stečajnem postopku obravnavani drugače, ločeno od drugih (nezavarovanih) upnikov stečajnega dolžnika. Privilegiran pravni položaj ločitvenih upnikov je (med drugim) zavarovan tako, da se njihove z ločitveno pravico zavarovane terjatve do stečajnega dolžnika (prednostno) poplačajo iz posebej v ta namen oblikovanega premoženja stečajnega dolžnika. Premoženje, ki je predmet ločitvene pravice, ali denarno dobroimetje, doseženo z unovčenjem tega premoženja, v skladu z drugim odstavkom 225. člena ZFPPIPP tvori posebno stečajno maso.(1) Ta se vodi in upravlja ločeno od premoženja, ki spada v splošno stečajno maso, in premoženja, ki spada v druge posebne stečajne mase (tretji odstavek 225. člena ZFPPIPP).

14. Prednostna pravica ločitvenega upnika pri poplačilu iz posebne stečajne mase je omejena le s plačilom stroškov, nastalih v zvezi z unovčenjem posebne stečajne mase. ZFPPIPP namreč v tretjem odstavku 226. člena določa, da je posebna razdelitvena masa (unovčeni del posebne stečajne mase, namenjen za plačilo terjatev upnikov) denarno dobroimetje, nastalo z unovčenjem posebne stečajne mase, zmanjšano za stroške v zvezi s tem unovčenjem. Slednji so taksativno našteti v četrtem odstavku 226. člena ZFPPIPP. Kot strošek unovčenja posebne stečajne mase ZFPPIPP v primeru, da je predmet posebne stečajne mase onesnažena nepremičnina, določa tudi strošek predpisanega ravnanja z odpadki, ki bremenijo stečajnega dolžnika po predpisih o varstvu okolja. V obravnavanem primeru so to stroški odstranjevanja nevarnih snovi, povezanih z onesnaženimi dolžnikovimi nepremičninami. To pomeni, da bo ločitveni upnik B. d. d., do popolnega ali delnega poplačila svoje terjatve prišel le v primeru, da stroški odstranjevanja nevarnih snovi, ki odpadejo na prodanih devet nepremičnin, (skupaj z morebitnimi ostalimi stroški iz četrtega odstavka 226. člena ZFPPIPP) ne dosegajo ali presegajo višine kupnine za nepremičnine, na katerih je imel B. d. d., ločitveno pravico.

15. Terjatve upnika A., d. d., za plačilo najemnin na podlagi pravnomočne sodbe IX Pg 967/2015 predstavljajo stroške stečajnega postopka, ki se plačajo iz splošne stečajne mase (drugi odstavek 226. člena ZFPPIPP v zvezi s prvim odstavkom 354. člena ZFPPIPP). Najemnine za objekte, zemljišča in premičnine namreč niso stroški, ki bi jih bilo mogoče šteti med stroške v zvezi z unovčenjem posebne stečajne mase (četrti odstavek 226. člena ZFPPIPP), zato jih iz posebne stečajne mase ni mogoče poravnati (izjema je opisana v 17. točki te obrazložitve). Stroški, določeni v 1. - 4. in 6. točki četrtega odstavka 226. člena ZFPPIPP so vezani izključno na unovčenje premoženja, ki spada v posebno stečajno maso, v 5. točki četrtega odstavka 226. člena ZFPPIPP pa so določno našteti še splošni stroški stečajnega postopka, katerih sorazmerni del se poravna iz posebne stečajne mase. Med slednje stroškov najemnin za objekte, zemljišča in premičnine gotovo ni mogoče šteti.

16. Iz obrazloženega izhaja, da upnik A., d. d., plačila svojih terjatev iz posebne stečajne mase, to je iz kupnine za prodane nepremičnine, ne more prejeti. Iz istega razloga upnikovih terjatev z nasprotno terjatvijo stečajnega dolžnika za plačilo kupnine ni mogoče pobotati.

17. Izjema bi lahko veljala le v primeru, če bi posebna stečajna masa zadoščala za poplačilo vseh stroškov iz četrtega odstavka 226. člena ZFPPIPP in poplačilo terjatve ločitvenega upnika, ter bi se preostanek posebne razdelitvene mase prenesel v splošno stečajno maso (šesti odstavek 371. člena ZFPPIPP). Takrat bi bil (v konkurenci ostalih upnikov) morda v celoti ali delno poplačan tudi upnik A., d. d. V takšnem primeru bi bil pobot upnikovih terjatev z nasprotno terjatvijo za plačilo kupnine celo mogoč. Vendar pa sodišče o tem v času dajanja soglasja k sklenitvi prodajne pogodbe s potrebno stopnjo prepričanja gotovo (še) ne more odločiti.

18. Prodajna pogodba je sklenjena pod odložnim pogojem, da bo sodišče k njej dalo soglasje, in pod razveznim pogojem, ki se uresniči, če sodišče zavrne soglasje (prvi odstavek 341. člena ZFPPIPP). ZFPPIPP določa, da sodišče da soglasje k prodajni pogodbi, če je bila prodaja opravljena v skladu s pravnomočnim sklepom o prodaji, če je vsebina prodajne pogodbe v skladu s 337. do 343. členom ZFPPIPP in če je upniški odbor dal soglasje k pogodbi, kadar zakon to zahteva (sedmi odstavek 341. člena ZFPPIPP). Kljub dejstvu, da ZFPPIPP tega sicer izrecno ne določa, je sodišče pred izdajo soglasja k sklenjeni prodajni pogodbi dolžno opraviti širši preizkus, v okviru katerega preveri tudi možnost morebitnih nepravilnosti oziroma zlorab stečajnega postopka s strani strank prodajne pogodbe (glej sklep VS RS III Ips 22/2012 z dne 28. 1. 2014). V primeru ugotovljenih nepravilnosti je sodišče dolžno izdajo soglasja zavrniti.

19. Upoštevaje obrazloženo v prejšnjih točkah te obrazložitve, plačilo kupnine, kot je bilo dogovorjeno v prodajni pogodbi z dne 14. 7. 2015, to je s pobotom kupčevih terjatev do stečajnega dolžnika kot stroškov stečajnega postopka, ni v skladu z določbami ZFPPIPP. Sodišče bi zato moralo zavrniti soglasje k prodajni pogodbi. Vrhovno sodišče je zaradi zmotne uporabe materialnega prava (225. in 226. člena ZFPPIPP v zvezi z 19. členom ZFPPIPP) zahtevi ugodilo in sklep sodišča druge stopnje spremenilo tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa (prvi odstavek 380. člena ZPP v zvezi s 391. členom ZPP).