Jedro

Z izpodbijano odločbo je bila v skladu s 152. členom ZGO-1 odrejena odstranitev dela objekta, ki ga je tožnik zgradil leta 1985, ter vzpostavitev zemljišča v prejšnje stanje, za odreditev drugačne sanacije objekta pa inšpekcijski organ glede na ugotovljeno dejansko stanje ni imel razlogov.

Tožnikove trditve, da naj bi se inšpekcijski ukrep odstranitve dela objekta nanašal tudi na dele objekta, ki so legalni, ker so bili zgrajeni pred letom 1967, pa predstavljajo nedovoljeno tožbeno novoto. Tega namreč tožnik v upravnem postopku ne na prvi ne na drugi stopnji ni zatrjeval, da te možnosti ni imel, pa v tožbi tudi ne navaja.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je bila tožniku kot inšpekcijskemu zavezancu naložena ustavitev gradnje zidanega objekta, ki je zgrajen na zemljišču s parc. št. 2314/1 k. o. … (1. točka izreka). Z 2. točko izreka je bilo tožniku naloženo, da mora do 27. 1. 2011 odstraniti del zidane kletne etaže (prizidek na vzhodnem delu) tlorisnih dimenzij 3m x 5,3m ter vso nadzidavo nad kletno etažo, tj. podstreho s kolenčnim zidom višine 2,5m, tlorisnih dimenzij cca. 5,3m x 9,2m, pokrito z nesimetrično dvokapnico, ter vzpostaviti zemljišče v prejšnje stanje. S 3. točko izreka so mu bile odrejene nekatere izmed prepovedi iz 158. člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04 - uradno prečiščeno besedilo, 14/05 - popr. in 126/07 – v nadaljevanju ZGO-1). O izvršitvi odrejenega dejanja iz 2. točke izreka mora tožnik obvestiti pristojnega inšpektorja (4. točka izreka). S 5.in 6. točko je upravni organ ugotovil, da posebni stroški niso bili zaznamovani in da pritožba ne zadrži izvršitve te odločbe.

Iz obrazložitve je razvidno, da je gradbeni inšpektor v inšpekcijskem postopku ugotovil, da je tožnik investitor navedene gradnje iz leta 1985 (prizidava in nadzidava obstoječe kleti), da gre za gradnjo manj zahtevnega objekta, ki ga ni mogoče uvrstiti med enostavne objekte, ki se lahko gradijo brez gradbenega dovoljenja, da tožnik za ta objekt nima gradbenega dovoljenja in da je bilo tudi po prej veljavnih predpisih za gradnjo tovrstnih objektov gradbeno dovoljenje predpisano.

Pritožbeni organ je izrek prvostopenjske odločbe dopolnil z novo 7. točko, z opozorilom, da se bo v primeru neizpolnitve odrejene obveznosti iz 2. točke izreka te odločbe začel postopek izvršbe nedenarne obveznosti, ki bo opravljen po drugih osebah. V preostalem je pritožbo zavrnil. Med drugim je s sklicevanjem na tretji odstavek 146. člena ZGO-1 zavrnil pritožbeni ugovor glede nesuspenzivnosti pritožbe. Ker gre za gradnjo na parcelni številki na območju enote ... in zato ni dvoma, za katero katastrsko občino ... gre, je kot neutemeljen zavrnil tudi očitek o nepopolnem in nejasnem izreku, ker identifikacijska številka katastrske občine v izreku ni navedena.

Tožnik zoper navedeno odločitev vlaga tožbo, ker da izrek izpodbijane odločbe ni izvršljiv. Navaja, da izreka odločbe ni mogoče izvršiti, saj naj bi od objekta ostalo le 5,3 m x 6,2 m zidu, zaradi zahteve po odstranitvi etaže pa bi objekt ostal tudi brez strehe. Prvotni objekt (pred dozidavo in nadzidavo), ki naj bi bil zgrajen pred letom 1967, naj bi bil prav tako krit z dvokapno streho. Zemljišča, katerega del je tudi objekt na njem, naj torej ne bi bilo mogoče vzpostaviti v prejšnje stanje. Za rekonstrukcijo strešne konstrukcije naj potrebnega gradbenega dovoljenja ne bi mogel dobiti, ker objekt v planskem aktu nima določenega stavbnega zemljišča. V nadaljevanju navaja, da so objekti brez stavbnega zemljišča ostali zaradi napake upravnih organov in da je na Mestni občini Novo mesto že podal zahtevo za spremembo namenske rabe zemljišča. Kot dokaz predlaga geodetske načrte, grafično podlago in druge listine, ki se nanašajo na katastrske podatke o zemljišču, ter priporočila in pojasnila MOP o izvajanju Zakona o prostorskem načrtovanju. Sodišču predlaga, naj tožbi ugodi in izpodbijano odločbo odpravi ter navaja stroškovnik.

Toženka je poslala upravne spise, na tožbo pa po vsebini ni odgovorila.

Tožba ni utemeljena.

Sodišče se v celoti strinja z razlogi upravnih aktov obeh stopenj, s katerimi sta upravna organa utemeljila, da so v zadevi izpolnjeni pogoji za izrek inšpekcijskega ukrepa zaradi nelegalne gradnje objekta, zaradi česar je bila tožniku med drugim v skladu s 152. členom ZGO-1 odrejena odstranitev nedovoljene gradnje. Sodišče se na te razloge sklicuje in jih ne ponavlja (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, Uradni list RS, št. 105/06 in naslednji; v nadaljevanju ZUS-1). Glede na tožbene navedbe pa dodaja: Tožnik v tožbi ne ugovarja ugotovitvi, da gre v obravnavanem primeru za nelegalno gradnjo, tj. za gradnjo brez predpisanega gradbenega dovoljenja. Ker gre za nelegalno gradnjo, je izrek inšpekcijskega ukrepa po 152. členu ZGO-1 utemeljen. ZGO-1 v 152. členu določa, da v primeru nelegalne gradnje inšpektor odredi, da se že zgrajeni objekt ali del objekta v določenem roku na stroške inšpekcijskega zavezanca odstrani, vzpostavi prejšnje stanje ali drugače sanira objekt, del objekta oziroma zemljišče, če vzpostavitev v prejšnje stanje ni možna. Po presoji sodišča je bila navedena določba pravilno uporabljena. Z izpodbijano odločbo je bila namreč odrejena odstranitev dela objekta, ki ga je tožnik zgradil leta 1985, ter vzpostavitev zemljišča v prejšnje stanje, za odreditev drugačne sanacije objekta pa inšpekcijski organ glede na ugotovljeno dejansko stanje ni imel razlogov.

Neutemeljene pa so tožnikove trditve, da je ukrep neizvršljiv, saj naj bi odstranitev strešne konstrukcije onemogočila vzpostavitev nepremičnine v prejšnje stanje, ker naj bi bil objekt pred letom 1967 (pred dozidavo in nadzidavo) krit z dvokapno streho. S temi navedbami tožnik po vsebini zatrjuje napačno ugotovitev dejanskega stanja, saj te tožnikove trditve pomenijo, da naj bi se inšpekcijski ukrep odstranitve dela objekta nanašal tudi na dele objekta, ki so legalni, ker so bili zgrajeni pred letom 1967. Ali je bil objekt pred letom 1967 krit z dvokapno streho, v obravnavanem primeru ni odločilno, saj se je sporna dozidava in nadzidav izvajala leta 1985. Ne iz upravnih odločb ne iz listin v spisu pa ni razvidno, da bi objekt takrat, torej pred prizidavo in nadzidavo sploh imel streho, kot to tožnik navaja v tožbi. Tega namreč v upravnem postopku ne na prvi ne na drugi stopnji ni zatrjeval, da te možnosti ni imel, pa v tožbi tudi ne navaja. Iz zapisnika o zaslišanju tožnika z dne 19. 7. 2010 je razvidno, da je izpovedal, da je imel starejši objekt vdrt strop in da ga je okoli leta 1985 na nivoju kletne etaže podaljšal za 3 m ter nad kletjo naredil betonsko ploščo in mansardo, leta 2009 pa je objektu podaljšal streho v nadstrešek. Tudi iz zapisnika o inšpekcijskem pregledu z dne 21. 7. 2010 ne izhaja, da bi objekt pred dozidavo in nadzidavo imel streho. Na ta razlog se niso nanašali niti tožnikovi pritožbeni ugovori. Obstoj dvokapne strehe pred dozidavo in nadzidavo, ki je predmet inšpekcijskega ukrepa, je torej nedovoljena tožbena novota, saj stranke v upravnem sporu ne smejo navajati dejstev in predlagati dokazov, če so jih imele možnost navajati v postopku pred izdajo akta (tretji odstavek 20. člena ZUS-1).

Neizvršljivost upravnega akta je sicer tudi ničnostni razlog iz 3. točke prvega odstavka 279. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), na ničnost pa pazi sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 37. člena Zakona o upravnem sporu – v nadaljevanju ZUS-1). Vendar v obravnavanem primeru po presoji sodišča ne gre za zatrjevano pravno nemožnost izvršitve. Pravni naslov za odrejene posege je sama inšpekcijska odločba, zato na drugačno odločitev ne more vplivati tožnikovo sklicevanje na nemožnost pridobitve gradbenega dovoljenja zaradi veljavnega občinskega prostorskega akta. Tudi za objektivno nemožnost neizvršitve inšpekcijske odločbe ne gre. Kljub morebitni zahtevnosti je naloženo obveznost, tj. odstranitev nelegalne gradnje, mogoče izvršiti, načina oz. metodologije dela kako bo tožnik to obveznost izpolnili, pa upravni organ ni dolžan predpisati.

Glede na navedeno je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo (prvi odstavek 63. člena ZUS-1). Ker v tožbi niso bila navedena nobena nova dejstva ali dokazi, ki bi lahko vplivali na odločitev v zadevi, je sodišče v skladu z drugo alinejo drugega odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo brez glavne obravnave.