Jedro

Tožeči stranki je sicer bil posredovan prepis zapisnika o inšpekcijskem pregledu, vendar pa s tem - glede na to, da ni bilo pogojev za izvedbo skrajšanega postopka oziroma izdajo nujnega ukrepa v smislu 4. točke prvega odstavka 144. člena ZUP - ni bilo zadoščeno postopkovnemu pravilu iz 3. točke tretjega odstavka 146. člena ZUP, da mora biti stranki omogočeno, da sodeluje pri izvedbi dokazov. Tudi po določbi 200. člena ZUP imajo stranke pravico biti navzoče pri ogledu, ki je evivalent inšpekcijskemu pregledu na kraju samem, s tem pa je strankam omogočeno, da na ugotovitve ogleda podajo vsebinske pripombe.

Izrek

I. Tožbi se ugodi. Odločba Inšpektorata RS za okolje in prostor, Območna enota Marib0r št. 06122-2726/2019-4 z dne 23. 1. 2020 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v znesku 385,00 EUR v roku 15 dni od prejema sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je bilo tožeči stranki naloženo, da takoj po vročitvi te odločbe ustavi vsa dela, ki jih izvaja v zvezi z gradnjo podpornega zidu v dolžini 26,90 m in višine od 0,97 do 1,95 m na zemljišču par. št. 82/8 k.o. ..., saj jih izvaja brez pravnomočnega gradbenega dovoljenja. Hkrati ji je bilo naloženo, da na svoje stroške v roku 120 dni po vročitvi te odločbe odstrani zgoraj navedeni podporni zid in vzpostavi prejšnje stanje. Ob tem je bila tožeča stranka opozorjena na to, da se bo v primeru, če naložene obveznosti ne bo izvršila, izvršba opravila po drugih osebah ali s prisilitvijo. Za predmetno gradnjo so bile določene prepovedi iz prvega odstavka 93. člena Gradbenega zakona (v nadaljevanju GZ). Tožeča stranka se je zoper to odločbo pritožila, Ministrstvo za okolje in prostor pa je z v uvodu navedeno odločbo njeno pritožbo zavrnilo.

2. Iz obrazložitve zgoraj navedenih odločb izhaja, da je bil dne 2. 7. 2019 na zgoraj navedenem zemljišču opravljen inšpekcijski pregled, pri katerem je bilo ugotovljeno, da je na tem zemljišču izvedena gradnja podpornega zidu zgoraj navedenih dimenzij. Z vpogledom v zemljiško knjigo je bilo ugotovljeno, da sta zemljiškoknjižna lastnika tega zemljišča A. A. in B. B., inšpekcijska zavezanka pa je organu sporočila, da je sama investitorka podpornega zidu in da je bila gradnja izvedena leta 2011 ter da je vložena vloga za pridobitev gradbenega dovoljenja za nezahtevni objekt – podporni zid. Do izdaje izpodbijane odločbe gradbeno dovoljenje za podporni zid ni bilo dostavljeno, zato je bila na podlagi 82. člena GZ izdana izpodbijana odločba. Organ prve stopnje je namreč na podlagi izvedenega postopka ugotovil, da je za gradnjo zgoraj navedenega podpornega zidu potrebno gradbeno dovoljenje, ki ga tožeča stranka ni pridobila, zaradi česar se ga po GZ uvršča med nelegalne objekte in izrekel ukrep ustavitve vseh del ter odstranitve objekta.

3. V zvezi s pritožbenimi navedbami, da bi zdrs zemljine lahko glede na konfiguracijo terena ogrožal premoženje in življenje tožnice in tretjih oseb ter tudi regionalno cesto drugostopni organ še dodaja, da to iz podatkov spisa ni razvidno, tožnica pa dokazov v zvezi s tem ni predložila. Za odločitev je bistveno le, ali je bilo za predmetno gradnjo potrebno in pridobljeno gradbeno dovoljenje. Dodaja, da je neutemeljena tudi pritožbena navedba o neupoštevanju Uredbe o razlastitvi objektov glede na zahtevnost gradnje. V času gradnje spornega zidu je veljala Uredba o vrstah objektov glede na zahtevnost, vendar po tej uredbi zid zgoraj navedenih dimenzij ni opredeljen kot enostaven objekt, za katerega ni potrebno gradbeno dovoljenje. Tudi po v času izvedbe inšpekcijskega pregleda veljavni Uredbi o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje se predmetni podporni zid šteje za nezahteven objekt, za katerega bi tožeča stranka morala pridobiti gradbeno dovoljenje. Drugostopni organ zavrača tudi pritožbene navedbe o tem, da ni bila ugotovljena višina podpornega zidu, saj je bila ta ugotovljena ob ogledu, iz spisa pa ne izhaja, da bi tožnica na to podala pripombe. Razen tega tudi ni mogoče pritrditi tožeči stranki, da predmetna gradnja dejansko predstavlja vzdrževalna dela, za katera gradbeno dovoljenje ne bi bilo potrebno. Gradnje predmetnega zidu namreč po določbi 5. člena GZ ni mogoče opredeliti kot vzdrževalna dela.

4. Zoper zgoraj navedeno odločitev je tožnica vložila tožbo v upravnem sporu, v kateri navaja, da je bil podporni zid zgrajen izključno zaradi zdrsa – premika zemljine in plazenja zemljišča, ki je ogrožal premoženje in življenje tožnice, kakor tudi tretjih oseb, saj gre na parceli 82/8 k.o. ... in višje ležečih zemljišč za takšno konfiguracijo terena, ko zdrs zemljine lahko ogrozi regionalno cesto Maribor – Slovenska Bistrica. Tožeča stranka meni, da tega dejstva gradbena inšpektorica pri ogledu nepremičnine ni ugotavljala. Prav tako prvostopni organ in tožena stranka pri svoji odločitvi nista upoštevala Uredbe o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje. Za gradnjo podpornega zidu je namreč pomemben statični izračun in izračun debeline zidu. S postavitvijo podpornega zidu je bil dejansko zaustavljen zdrs na obstoječe dvorišče in so bila s tem izvedena tudi dela za ureditev dvorišča in vrta, kar predstavlja v smislu Uredbe o razvrstitvi objektov glede na zahtevnost gradnje vzdrževanje objekta, za kar pa po 5. členu GZ ni potrebno gradbeno dovoljenje. Glede na navedeno tožeča stranka meni, da je izpodbijana odločitev nezakonita in predlaga, da jo sodišče odpravi in zadevo vrne v nov postopek. Priglaša tudi stroške tega postopka.

5. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa poslala predmetni spis.

6. Tožba je bila vročena v odgovor tudi B. B., prizadeti stranki v tem upravnem sporu v smislu tretje alineje 16. člena v zvezi s prvim odstavkom 19. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), ki na tožbo ni odgovorila.

K I. točki izreka:

7. Tožba je utemeljena.

8. V zadevi je sodišče dne 17. 10. 2023 opravilo glavno obravnavo. Narok je bil izveden v odsotnosti pravilno vabljene tožene in prizadete stranke (drugi odstavek 58. člena ZUS-1). Na tem naroku je tožeča stranka postavila še ugovor, da so ji bile v inšpekcijskem nadzoru kršene določbe Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), saj je postopek oziroma izdaja izpodbijane odločbe in ogled na kraju samem potekal v njeni odsotnosti oziroma na ogled ni bila vabljena1. 9. Razen tega je tožeča stranka še navajala, da je v zvezi z gradnjo podpornega zidu pred Okrajnim sodiščem v Mariboru tekel nepravdni postopek zaradi izdaje soglasja za gradnjo podpornega zidu pod št. N 201/2019, ki je bil potreben zaradi nadomestila soglasja solastnika predmetne nepremičnine (prizadete stranke B. B.) za legalizacijo podpornega zidu. V tem nepravdnem postopku je bilo pridobljeno izvedensko mnenje geologinje dr. C. C., sodne izvedenke za geologijo in varstvo okolja, ki je v svojem izvedenskem mnenju pojasnila, da je bila gradnja podpornega zidu nujna in je predstavljala posel, ki je glede na teren nujen za redno vzdrževanje nepremičnine last tožeče stranke in stranskega udeleženca. Glede na dejstvo, da je nepravdni postopek Okrajnega sodišča v Mariboru zaradi nadomestitve soglasja solastnika za legalizacijo podpornega zidu, katerega postavitev je bila nujna, pravnomočno končan, in je sklep sodišča nadomestil soglasje solastnika za legalizacijo podpornega zidu, je tožeča stranka pri pristojni upravni enoti pričela s postopkom legalizacije slednjega. Ta upravni postopek še ni končan. Tožeča stranka je še pojasnila, da ima stalno prebivališče v Švici, v Radizelu pa začasno prebivališče. V času, ko je bil opravljen ogled, je bilo ravno obratno.

10. V predmetni zadevi je bil izrečen inšpekcijski ukrep v skladu z 82. členom takrat veljavnega GZ, ker je bilo ugotovljeno, da gre za nelegalno gradnjo, to je za gradnjo objekta - podpornega zidu, za katero je bilo treba pridobiti gradbeno dovoljenje.

11. Kot izhaja iz predloženega spisa, je bilo prvo uradno dejanje, ki je bilo opravljeno v zadevi, inšpekcijski pregled opravljen po uradni dolžnosti na kraju samem, to je na naslovu ..., dne 2. 7. 2019. Iz spisa ni razvidno, da bi bila katera od strank na ta pregled vabljena, bil pa je tam navzoč B. B., to je prizadeta stranka v tem upravnem sporu. Še eno dejanje v postopku, to je izredni inšpekcijski pregled v prostorih organa, je bilo v zadevi opravljeno 24. 10. 2019, prav tako ne da bile stranke nanj vabljene.

12. Tožnica je v postopku zatrjevala kršitev pravil upravnega postopka, ker je ogled na kraju samem potekal v njeni odsotnosti in nanj ni bila vabljena.

13. Glede tega je ugotoviti, da predmetni postopek ni bil voden kot postopek za izdajo nujnega ukrepa v javnem interesu, ki ga ni mogoče odlagati (4. točka prvega odstavka 144. člena ZUP), saj za to tudi ni bilo nobenih razlogov. Takšni nujni ukrepi so namreč podani, če obstaja nevarnost za življenje in zdravje ljudi, za javni red in mir, za javno varnost ali za premoženje večje vrednosti (drugi odstavek 144. člena ZUP). Dodati je, da Zakon o inšpekcijskem nadzoru (v nadaljevanju ZIN) v 29. členu sicer določa, da se inšpekcijski nadzor lahko predhodno najavi, kar bi kazalo na to, da ta najava ni obvezna, vendar pa je treba pri tem izhajati tudi iz določb ZUP. ZIN namreč v drugem odstavku 3. člena določa, da se glede vseh postopkovnih vprašanj, ki niso urejena z ZIN (ali drugimi posebnimi zakoni, ki urejajo delovanje inšpekcij), uporablja zakon, ki ureja splošni upravni postopek, torej ZUP.

14. V postopku je bilo ugotovljeno, da je bila gradnja podpornega zidu izvedena v letu 2011 in v zvezi s tem ni pretila nobena neposredna nevarnost za ljudi ali premoženje. Glede na to ni bilo nobenega razloga, da ni bil izveden posebni ugotovitveni postopek po določbah 145. in 146. člena ZUP za ugotovitev dejstev in okoliščin, ki so pomembne za razjasnitev zadeve in zato, da se da strankam možnost, da uveljavijo in zavarujejo svoje pravice in pravne koristi. Stranka se ima pravico udeleževati vseh dejanj pri izvedbi ugotovitvenega postopka, dajati potrebne podatke ter braniti svoje pravice in z zakonom zavarovane koristi (prvi odstavek 146. člena ZUP). Stranka sme navajati dejstva, ki utegnejo vplivati na rešitev zadeve, in izpodbijati pravilnost navedb, ki se ne ujemajo z njenimi navedbami. Vse do izdaje odločbe ima pravico dopolnjevati in pojasnjevati svoje trditve (drugi odstavek 146. člena ZUP). Uradna oseba, ki vodi postopek, mora stranki na ustni obravnavni ali izven nje dati možnost, da se izreče o vseh okoliščinah in dejstvih, ki so bila navedena v ugotovitvenem postopku, o predlogih in ponujenih dokazih, sodelovati pri njihovi izvedbi ter se seznaniti z uspehom dokazovanja ter se o tem izreči (tretji odstavek 146. člena ZUP). Organ ne sme izdati odločbe, preden ne da stranki možnosti, da se izreče o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za izdajo odločbe (četrti odstavek 146. člena ZUP).

15. Iz predloženega spisa izhaja, da je bil tožeči stranki sicer posredovan prepis zapisnika o inšpekcijskem pregledu, opravljenem 2. 7. 2019, vendar pa s tem - glede na to, da ni bilo pogojev za izvedbo skrajšanega postopka oziroma izdajo nujnega ukrepa v smislu 4. točke prvega odstavka 144. člena ZUP - ni bilo zadoščeno postopkovnemu pravilu iz 3. točke tretjega odstavka 146. člena ZUP, da mora biti stranki omogočeno, da sodeluje pri izvedbi dokazov. Tudi po določbi 200. člena ZUP imajo stranke pravico biti navzoče pri ogledu, ki je evivalent inšpekcijskemu pregledu na kraju samem, s tem pa je strankam omogočeno, da na ugotovitve ogleda podajo vsebinske pripombe. Zaključek organa druge stopnje, da tožnica na ugotovitve ogleda ni podala pripomb, je zato glede na opisano postopkovno nepravilnost brezpredmeten.

16. Po obrazloženem je bila v postopku storjena bistvena kršitev določb postopka, ki je vplivala na zakonitost in pravilnost odločitve (2. točka prvega odstavka 27. člena ZUS-1), zato je sodišče po 3. točki prvega odstavka 64. člena, ko tudi niso podani pogoji za zavrnitev tožbe po drugem odstavku 63. člena ZUS-1, tožbi ugodilo, izpodbijani upravni akt odpravilo in v skladu s tretjim odstavkom citiranega člena zadevo vrnilo prvostopnemu organu v ponoven postopek. V ponovnem postopku bo treba odpraviti storjeno kršitev upravnega postopka in opraviti ogled na kraju samem, na katerega bodo vabljene vse stranke, nato pa razjasniti dejansko stanje tudi glede ostalih v tožbi podanih navedb ter nato ponovno odločiti o zadevi (peti odstavek 64. člena ZUS-12).

K II. točki izreka:

17. Ker je sodišče tožbi ugodilo, je v skladu z določbo tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka. Po tej določbi se, če sodišče ugodi tožbi in v upravnem sporu izpodbijani upravni akt odpravi, tožniku (glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve v upravnem sporu) prisodi pavšalni znesek v skladu s pravilnikom, ki ga izda minister, pristojen za pravosodje, to je Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Če je bila zadeva rešena na glavni obravnavi in je tožnika v postopku zastopal pooblaščenec, ki je odvetnik, se tožeči stranki priznajo stroški v višini 385,00 € (četrti odstavek 3. člena Pravilnika), kar je sodišče naložilo v plačilo toženi stranki.

18. Obresti od zneska pravdnih stroškov je sodišče tožeči stranki prisodilo od dneva zamude, tožena stranka pa bo prišla v zamudo, če stroškov ne bo poravnala v paricijskem roku (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika - OZ v zvezi z 378. členom OZ - enako tudi načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 13. 12. 2006).

1 K temu je dodati, da tretji odstavek 20. člena in 52. člen ZUS-1 omejujeta dopustnost novih tožbenih ugovorov na tiste, ki jih stranka upravičeno ni mogla navajati v postopku izdaje upravnega akta, le glede navajanja novih dejstev in dokazov v okviru tožbenega razloga iz 3. točke prvega odstavka 27. člena ZUS-1, to je nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja. Glede razloga iz 2. točke prvega odstavka 27. člena ZUS-1, to je bistvenih kršitev določb postopka, ZUS-1 ne postavlja tovrstnih omejitev. 2 Ta določa: v primerih iz prvega odstavka tega člena mora pristojni organ izdati nov upravni akt v 30 dneh od dneva, ko je dobil sodbo, oziroma v roku, ki ga določi sodišče; pri tem je vezan na izrek sodbe iz prvega odstavka tega člena in na dejansko stanje, ki ga je sodišče ugotovilo na glavni obravnavi v postopku, v katerem je tožbi ugodilo in odpravilo izpodbijani pravni akt, ter na pravno mnenje sodišča glede uporabe materialnega prava in na njegova stališča, ki se tičejo postopka.