Jedro

Tožnik na dan vložitve vloge ni izpolnjeval pogojev za priznanje pravice do starostne pokojnine po 27. členu v zvezi s 398. členom ZPIZ-2, s tem pa niso izpolnjeni pogoji za priznanje pravice do izplačila 20% starostne pokojnine.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za odpravo odločb toženca z dne 3. 10. 2016 in 28. 10. 2016, da se tožniku prizna pravica do izplačila 20% starostne pokojnine od 24. 9. 2016 dalje, tožencu pa naloži, da v roku 30 dni po pravnomočnosti sodbe izda odločbo o odmeri, višini in izplačevanju 20% starostne pokojnine. Sklenilo je, da tožnik sam krije svoje stroške postopka. Odločitev je oprlo na novelo Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2B)1, ki ureja pravico do izplačila 20% pokojnine zavarovancem, ki so ostali vključeni v obvezno zavarovanje po izpolnitvi pogojev za starostno pokojnino.

2. Sodišče druge stopnje je pritrdilo dejanskim razlogom in pravni presoji sodišča prve stopnje, zato je zavrnilo pritožbo tožnika.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožnik vložil revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Za pravilno odločitev o njegovem zahtevku je bistven odgovor na vprašanje ali izpolnjuje pogoje za priznanje pravice do starostne pokojnine. Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2)2 ne razlikuje med zavarovanci, ki izpolnjujejo pogoje za pravico do pokojnine po tem zakonu, to je po splošnih predpisih ali po posebnih predpisih. Razlikuje med tistimi, ki izpolnjujejo pogoje po ZPIZ-2 in tistimi, ki teh pogojev ne izpolnjujejo. Tožnik je izpolnil pogoje za priznanje starostne pokojnine, določene v 399. členu ZPIZ-2, kar pomeni, da je upravičen do izplačila 20% starostne pokojnine. Sklicuje se na obrazložitev ZPIZ-2B, v kateri predlagatelj utemeljuje spremembo s tem, da bodo vsi zavarovanci upravičeni do izplačila 20% predčasne ali starostne pokojnine. Komentar k 7. členu ZPIZ-2 sicer navaja, da je ta pravica vezana na izpolnjevanje splošnih pogojev za pokojnino po splošnih predpisih, kar pomeni, da te pravice ne bodo mogli uveljaviti zavarovanci, ki izpolnjujejo pogoje za pridobitev pravice do poklicne pokojnine. ZPIZ-2 pa ne določa izrecno, da gre za različno obravnavanje glede na to, ali zavarovanec izpolni pogoje po 27. ali 399. členu ZPIZ-2. Zato je zmotno stališče Vrhovnega sodišča v zadevi VIII Ips 138/2017, da pravica do izplačila 20% ne pripada vsem zavarovancem, ki izpolnjujejo pogoje za starostno pokojnino. Sprejeto stališče pomeni kršitev 2., 14. in 55. člena Ustave RS, saj omejuje pravice le določenemu krogu zavarovancev. Takšno stališče pa ne more prestati strogega testa sorazmernosti. Pri vseh zavarovancih gre za enake položaje, vsi so izpolnili zakonsko določene pogoje za upokojitev in s tem pridobili pravico do pokojnine. Dejstvo, da so izpolnili različne pogoje, pa še ne pomeni, da so v različnih položajih in da to narekuje neenako obravnavo. Ne strinja se s sklicevanjem na določbo osmega odstavka 202. člena ZPIZ-2, saj je tudi ta določba sporna in predstavlja kršitev človekove pravice iz 33. in 50. člena Ustave RS ter kršitev načela iz 14. člena Ustave RS.

4. Revizija ni utemeljena.

5. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji (prvi odstavek 367. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP)3. Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni (prvi odstavek 371. člena ZPP).

6. Materialno pravo ni bilo zmotno uporabljeno.

7. Revizija ne oporeka ugotovitvi, da tožnik ne izpolnjuje pogojev za starostno ali predčasno pokojnino, določenih v 27. in 29. členu ZPIZ-2. Ker pa izpolnjuje pogoje za starostno pokojnino po 399. členu ZPIZ-2 meni, da je upravičen do izplačila 20% starostne pokojnine, za katero izpolnjuje pogoje. Stališče revizije je zmotno.

8. Pravno podlago za odločitev predstavlja 39. a člen ZPIZ-2, ki je začel veljati 1. 1. 2016 (ZPIZ-2B), in določa, da se zavarovancu, ki je obvezno vključen v obvezno zavarovanje s polnim delovnim oziroma zavarovalnim časom in izpolnjuje pogoje za pridobitev pravice do starostne ali predčasne pokojnine po tem zakonu, ali je izpolnil pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine po predpisih, veljavnih do 31. 12. 2012, v skladu s prvim odstavkom 391. člena ali 394. člena ZPIZ-2, če se za to odloči, od prvega naslednjega dne po vložitvi zahteve mesečno izplačuje 20 % starostne ali predčasne pokojnine, do katere bi bil upravičen na dan njene uveljavitve.

9. Neutemeljeno je zavzemanje revizije, da je pravna podlaga za ugoditev tožbenemu zahtevku 399. člen ZPIZ-2, ki je umeščen med prehodne določbe zakona. Že naslov tega člena pove, da ta ureja postopno spreminjanje pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine po posebnih predpisih; po Zakonu o policiji (ZPol)4 in po Zakonu o izvrševanju kazenskih sankcij5. Ureditev se nanaša le na ozko skupino zavarovancev, ki se lahko upokoji, ne da bi izpolnjevala pogoje za pravico do starostne pokojnine, ki jih določa 27. člen ZPIZ-2. Zato tudi ni mogoče pritrditi stališču, da besedna zveza iz 39. a člena ZPIZ-2 „po tem zakonu“ vključuje tudi izpolnjevanje pogojev za pridobitev starostne pokojnine po 399. členu ZPIZ-2. Poleg tega ta člen delavcem policije zagotavlja le pravico do starostne pokojnine, ne pa tudi drugih pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Stališče v zvezi s tem je Vrhovno sodišče že zavzelo v več zadevah6. 10. Da je pravica do 20 % izplačila pokojnine vezana na izpolnjevanje pogojev po splošnem in ne tudi po posebnem predpisu, je razvidno tudi iz obrazložitve predloga 7. člena ZPIZ-2B7. Poudarjeno je, da pravice do izplačila 20 % predčasne ali starostne pokojnine ne bodo mogli uveljaviti posamezniki, ki izpolnjujejo pogoje za pokojnino po posebnih predpisih, kot tudi ne posamezniki, ki izpolnjujejo pogoje za pridobitev pravice do poklicne pokojnine. To potrjuje tudi sprememba 202. člena ZPIZ-2, po kateri zavarovanec poklicnega zavarovanja, ki skupaj z dodano dobo izpolnjuje pogoj dopolnjene pokojninske dobe za pridobitev pravice do starostne ali predčasne pokojnine, ni upravičen do pravic iz 39. a člena tega zakona, dokler ne izpolni pogoja pokojninske dobe brez dodane dobe.

11. Neutemeljen je revizijski očitek o kršitvah več členov Ustave. Pravica do pokojnine je ena izmed človekovih pravic, ki jo določa 50. člen Ustave RS, vendar vsebina pravic ni podrobno določena. Določitev različnih pogojev ter meril za priznanje pravic je v pristojnosti zakonodajalca in ni v neskladju z Ustavo, če temelji na legitimnih ciljih in so ukrepi za dosego teh ciljev določeni racionalno in sorazmerno glede na objektivno ugotovljene razlike med zavarovanci. Načelo enakosti zakonodajalca obvezuje, da mora enaka razmerja urejati enako ter različna različno. Novela ZPIZ-2, v kateri so jasneje in bolj strogo določeni pogoji za uveljavitev 20 % starostne oziroma predčasne pokojnine v primerjavi s prej veljavno ureditvijo, ne pomeni ustavno nedopustnega posega; razlikovanje je utemeljeno na razumnem razlogu, to je aktivnem delu. Zato ni mogoče pritrditi revizijskemu stališču, da gre za enake položaje upravičencev za prejemanje 20% pokojnine. Res je, da vsi izpolnjujejo pogoje za starostno ali predčasno pokojnino, vendar eni na podlagi 40 let aktivnega dela, drugi pa ne in pridobijo pravico do pokojnine pod ugodnejšimi pogoji; to je pri nižji starosti in s krajšo pokojninsko dobo. Ker gre dejansko za različne položaje, je različnost njihove ureditve utemeljena in v skladu z Ustavo. Načelo enakosti tudi ni kršeno z odločbo Vrhovnega sodišča VIII Ips 138/2017; odločitev temelji na drugačni pravni podlagi kot v zadevi VIII Ips 24/2017. V besedilu ZPIZ-2 , ki je začel veljati 1. 1. 2013, v 38. členu ni bilo določeno, da gre za izpolnjevanje pogojev za pokojnino in s tem za priznanje izplačila 20 % pokojnine po tem zakonu, z novelo ZPIZ-2 pa je v 39. a členu ta pogoj izrecno določen. Iz vseh navedenih razlogov ni utemeljen očitek, da gre za poseg v lastnino posameznika in kršitev načela socialne in pravne države.

12. Tožnik na dan vložitve vloge ni izpolnjeval pogojev za priznanje pravice do starostne pokojnine po 27. členu v zvezi s 398. členom ZPIZ-2, saj ni dopolnil zahtevane starosti 54 let in 6 mesecev in 40 let pokojninske dobe brez dokupa, s tem pa niso izpolnjeni pogoji za priznanje pravice do izplačila 20% starostne pokojnine. Zato je bil zahtevek za odpravo izpodbijanih odločb in priznanje pravice do izplačila 20% pokojnine utemeljeno zavrnjen.

13. Ker revizijski razlogi niso podani, je Vrhovno sodišče v skladu s 378. členom ZPP revizijo zavrnilo kot neutemeljeno.

1 Ur. l. RS, št. 102/2015. 2 Ur. l. RS, št. 96/2012 s spremembami. 3 Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami. 4 Uradni list RS, št. 66/09 - UPB s spremembami. 5 Uradni list RS, št. 10/06 - UPB s spremembami. 6 Primerjaj sodbe VSRS VIII Ips 287/2017 z dne 30. 5. 2018, VIII Ips 294/2017 z dne 19. 6. 2018, VIII Ips 304/2017 z dne 19. 6. 2018. 7 Poročevalec DZ, EPA 890/VII z dne 18. 11. 2015.